Papeški nuncij Jean-Marie Speich, ki je v Ljubljano prišel leta 2019, naj bi počasi odhajal. Kdo je sprožil govorice – tisti, ki si njegovega odhoda želijo, ali pa morebiti celo sam?

Cerkev se ne zna spopasti z izzivi sodobnosti - ko gre za vprašanje medijev in novih tehnologij se zdi, da je edini cerkveni adut na tem področju grosupeljski župnik Martin Golob.

Potem ko škandal s spolnim predatorjem patrom Markom Rupnikom v glavni vlogi še vedno ni dobil ustreznega epiloga v cerkvenih krogih, so se v Ljubljani pojavile govorice, da naj bi papeški nuncij Speich v kratkem zapustil Slovenijo.

Papež Frančišek je z obiskom Trsta in mašo na tamkajšnjem Trgu enotnosti sklenil 50. Socialni teden katoličanov v Italiji. Na maši, za katero so dovolilnice delili le v italijanskih župnijah, pa je bilo moč slišati tudi slovensko besedo.

V Sloveniji bodo ob letošnjem prazniku apostolov Petra in Pavla v katoliške duhovnike posvečeni štirje novomašniki - Gregor Markelc, Matjaž Venta, Luka Jesenko in Mel Kovic. Dva med njimi prihajata iz koprske škofije, eden iz ljubljanske nadškofije in eden iz redovne skupnosti salezijancev, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.

Poslanec SDS Branko Grims pred evropskimi volitvami, na katerih sam nastopa kot peti na listi, svojo kampanjo krepi tudi s pomočjo Slovenske rimskokatoliške cerkve.

Bo protimigrantska agenda odločila letošnje volitve v Evropski parlament? Pritisk ilegalnih migrantov na zunanje meje EU tudi letos ne popušča. Na zahodnobalkanski poti, ki vodi skozi Slovenijo, policija v prvih treh mesecih beleži krepko povečanje števila nedovoljenih vstopov v državo: lani v istem času so jih našteli 8316, letos že 9828. Največ je državljanov Sirije, Afganistana in Maroka. Slovenija je za ilegalne migrante še vedno tranzitna država in ne končni cilj, saj jih večina odide naprej proti Zahodni Evropi. V letu 2023 je bilo pri nas tako odobrenih le 129 prošenj za azil.

Delež katoličanov v Sloveniji je v zadnjih desetih letih upadel, prav tako število katoliških duhovnikov ter redovnic in redovnikov. Se pa zvišuje število laikov, vključenih v dejavnost Cerkve, kaže poročilo Katoliške cerkve za leto 2023.

Lani oktobra je zavod Katoliška mladina, ki ga vodi duhovnik Matevž Mehle, priredil prvo javno molitev na Kongresnem trgu. Kot je dejal v pogovoru, je javni prostor kraj sobivanja različnih posameznikov in skupin z različnimi prepričanji. Bilo bi nekaj hudo narobe, če bi ga ne tvorili tudi katoličani.

Z nedavno upokojenim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem se srečava na njegovem novem domovanju v eni od ljubljanskih župnij. Umirjen in zadovoljen me sprejme na pogovor o življenju, ob kavici sproščeno kramljava o vsem. Njegov arhaični besednjak je redkost srečati danes, 78-letni vitalni nadškof Hočevar se namreč izraža v poetičnih stavkih in mi drugače od drugih sogovornikov z veseljem vrača vprašanja. »Bog nas je različne ustvaril,« pravi, »človek je kot drevo, lahko ga gojimo, da se lepo razširi, lahko ga obrezujemo, lahko tudi divje raste, morda pa kdaj celo pustimo, da se kaj posuši.«

»Bog ne daj, da se v Cerkvi pojavljajo škandali, a če že in smo zaradi njih včasih priča celo kaosu in zgražanju v javnosti, to pomeni, da tudi tisti, ki so proti Cerkvi, od nje še vedno nekaj pričakujejo,« pravi v pogovoru tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference doktor moralni teologij Gabriel Kavčič

Kako se na celibat odzivajo duhovniki? Tako kot med škofi so tudi med njimi mnenja zelo različna. Zanimivo je razmišljanje o celibatu med najmlajšimi duhovniki, nedavno posvečenimi ali tistimi, ki opravljajo duhovniško službo največ desetletje. Blaž Zorko, eden izmed treh letošnjih novomašnikov, je na novinarsko vprašanje o celibatu dejal, da je ta problem za tiste, ki ga ne razumejo.

Slovenska cerkev se sooča z upadom zanimanja mladih za duhovniško poslanstvo – ne manjka primerov, ko so župniki zaradi ljubezni zapustili duhovniški stan. Bi morala Cerkev celibat spremeniti tako, da bi se duhovniki kot pri pravoslavnih kristjanih lahko odločali, ali bi se poročili ali ne?

Kako se na celibat odzivamo v cerkvi na Slovenskem, kjer se soočamo z upadanjem števila novomašnikov in duhovnikov, ker zapuščajo duhovniški stan?

Minuli teden je vladajoča koalicija verskim uslužbencem znižala višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost s 100 na 60 odstotkov. Ukinjena je bila uredba, ki jo je na zadnji seji maja lani sprejela tretja vlada Janeza Janše, s katero je določila 100-odstotno kritje prispevkov.

Pred tomišeljsko cerkvijo srečam tri možakarje v oranžnih majicah z napisom Exodus. Razložijo mi, da so člani verskega gibanja, ki je k nam prišlo iz Amerike in združuje v glavnem moške, ki želijo znova najti stik z vero in s samim sabo. "Tri mesece se strogo postimo, brez telefonov, televizije, alkohola. Bolj se ukvarjamo s športom, pohodi, drug drugemu smo opora in steber pri osebni rasti. Posledično opažamo boljše fizično in psihično zdravje, izboljšalo se je tudi službeno družinsko življenje." Prišli so k maši k duhovniku Frančišku Acu Jerantu, ki je eden bolj nevsakdanjih slovenskih duhovnikov. Obožuje kače, trenira borilne veščine, je strastni motorist in zgodovinar.

»Sam sem bil pri predsedniku vlade Robertu Golobu pri ministrici za kulturo Asti Vrečko, nato sem bil sam še dvakrat na pogovorih s svetovalci v kabinetu predsednika vlade – vendar je zelo težko doseči kakršenkoli napredek,« je dejal predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje na pogovornem Goriškem večeru konec maja v Novi Gorici in s tem razkril srečanje z ministrico. »Politiki so prijazni in za dialog, a se konkretno nič ne premakne,« je takrat dejal Saje.

»Če je do omenjene preiskave res prišlo, gre za grobo kršenje osnovne ustavno varovane človekove pravice do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov, pravne ureditve Republike Slovenije ter sodobnih demokratičnih standardov,« se je novomeški škof Andrej Saje odzval na poročanje portala Necenzurirano, da je Urad za preprečevanje pranja denarja leta 2022 v času direktorja Damjana Žuglja brez pravne podlage pregledoval njegove bančne račune.

Dobro leto je odkar je krmilo Slovenske škofovske konference za naslednjih pet let poprijelo novo vodstvo na čelu z novomeškim škofom Andrejem Sajetom. Kaj je nov veter – pomladitev v škofovskem zboru – prinesel v Cerkev na Slovenskem?

Mostarsko-duvanjski škof Petar Palić, tudi stalni trebinjsko-mrkanski upravitelj in podpredsednik škofovske konference Bosne in Hercegovine bo danes popoldne med mašo posvetil frančiškansko cerkev sv. Petra in Pavla v Mostarju – okrašena je z mozaiki p. Marka Rupnika. Medtem so po drugih državah, denimo v Franciji, nekateri škofje izdelavo Rupnikovih mozaikov ustavili.