Izvoljeni poslanci zaradi ogorčenega političnega spopada bežijo iz države, njen voditelj za njimi pošilja policijo, grozi jim z zaporom ter odvzemom položaja. Prizorišče je Teksas, ubežniki več kot petdeset demokratskih poslancev v lokalnem parlamentu, srčika spora namera njihovih republikanskih kolegov, da s spreminjanjem volilnih okrožij zavzamejo pet sedežev v kongresu ZDA.

Donald Trump je vedno obvladoval dviganje prahu okoli sebe. Metode nenehnega zanikanja in preusmerjanja pozornosti je v Washingtonu zlil v politično umetnost obvladovanja afer. A se po komaj šestih mesecih drugega predsedovanja otepa sumničenj zaradi povezav s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Bela hiša se dela, da je najhujše že mimo, toda ankete pravijo, da so volivci, tudi na desnici, ogorčeni.

Razvpiti poslovnež Elon Musk je izgon iz vlade in (spletni) prepir z ameriškim predsednikom nadgradil v grožnjo o ustanavljanju nove stranke Amerika, s katero naj bi zamajal dvostrankarski politični sistem ZDA. Tretja stranka je vedno sveža in večno jalova ideja ameriškega političnega prostora. Poleg tega Muskova osebnost živčnega otroka z govorno motnjo ni ravno magnetno karizmatična. Toda milijarde dolarjev, ki jih ima na voljo, so v času nezadovoljstva mogočno orožje.

Ljubezensko razmerje med Donaldom Trumpom in Elonom Muskom je bilo vedno krhko sožitje dveh tempiranih bomb. Po eni strani je trajalo presenetljivo dolgo, da sta najmočnejši politik in najbogatejši Zemljan zavezništvo preobrnila v jedek spopad. A nista razočarala, njuno javno ravsanje je ravno tako nizkotno, maščevalno, malenkostno, operetno in otročje, kot smo se vedno nadejali.

Republikanski zvezni kongresniki so zaradi napovedanih proračunskih rezov vlade predsednika Donalda Trumpa vse bolj pod pritiskom lastnih volivcev. Kot poročajo ameriški mediji, so nekateri zaradi tega odpovedali srečanja z javnostjo.

Kako se odzvati na predsednika, ki ne razume dejstev in živi v namišljenem svetu, a ima moč voditelja še vedno najmočnejše države na svetu? Nova pričevanja kažejo prikrite razsežnosti starostnih muk bivšega predsednika Joeja Bidna. Toda skrbi zbuja ravnanje njegovega predhodnika in naslednika Donalda Trumpa. Če je prvi razmajal demokratsko stranko, drugi to počne z državo in svetom.

Drugi mandat ameriških predsednikov je redko zgodba o uspehu, po prvih stotih dneh Donalda Trumpa se zdi, da tudi pri njem ne bo nič drugače. Tako previdno pesimistično so stodnevnico obeležili celo na konservativni mnenjski strani časnika Wall Street Journal. Drugi govorijo o uničujočem delovanju samooklicanega vladarja sveta, s katerim je osupnil tekmece, svetovne voditelje in celo svoje podpornike.

Ameriško ekonomsko samouničevanje je prineslo doslej največji razkol med Belo hišo in Elonom Muskom. Zdi se, da za zdaj še vedno najbogatejši zemljan počasi izgublja politični vpliv in tako tesno povezanost z Donaldom Trumpom, da mu je prinesla vzdevek »predsednik v senci«. A kriva ni le carinska vojna, skok v politiko je močno načel poslovni imperij, njegove milijarde pa ne kupijo (več) vseh volitev.

Prvi kongresni nastop Donalda Trumpa v njegovem drugem mandatu je postal karikatura trenutnih razmer v državi. Za govornico vase zagledan predsednik, ujet v neskončen partijski monolog, naphan z neresnicami. Pod njim na eni strani nezmerni strankarski častilci, ki solženicinovsko ploskajo do vnetja dlani tudi skrajnim neumnostim. Na drugi strani mrka opozicija, ki ne ve, kako se odzvati, zato v rokah vrti loparčke z napisom »Ni res« in upa, da jih bodo jemali resno.

Prva štiri leta Donalda Trumpa v Beli hiši so se končala z dramatično zmedo ob napadu njegovih privržencev na kongres. Zmeda v kongresu je uvod tudi v reprizo, ki se bo čez tri tedne začela z uradno prisego. Spori v republikanski stranki niso spodbudna popotnica za nova štiri leta, ki jih najbolj glasen predsednik začenja v tesni navezi s prvim bogatašem sveta.

Ameriška demokratska stranka in merjenje javnega mnenja imata podobno težavo. Ko je na glasovnicah Donald Trump, se ne odrežeta ravno najbolje. Šok njegove prve zmage je sprožil skoraj besen odziv zaradi napačnih meritev, tesen poraz 2020 je prekril še bolj zgrešena merjenja, letos smo znova priča podcenjenemu vplivu republikanca na množice.

Na kongresnih volitvah v ZDA so si republikanci zagotovili večino v zgornjem domu senatu, ki so ga doslej s tesno večino nadzorovali demokrati. Zasedli so 51 sedežev od skupno 100, dva so odvzeli demokratom, na podlagi anket in dosedanjih izidov poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Donald Trump je oseba, ki v politiki ne zasleduje interesov svoje države in njenih državljanov, ampak izključno svoj interes. Tako bivšega in morda tudi novega ameriškega predsednika povzame izkušeni diplomat Roman Kirn, nekdanji veleposlanik Slovenije v Združenih državah Amerike in hkrati nekdo, ki se je s Trumpom tudi osebno spoznal. Za Reporter je spregovoril o prihajajočih ameriških predsedniških volitvah, do katerih sta še dobra dva tedna; povedal je, kaj prinaša zmaga Trumpa in kaj Harrisove; poudaril je, kaj utegne biti ključno v preostanku volilne kampanje ter povedal, pri čem nam Melania ne more pomagati.

Ne protesti na ulicah ne razmajana organizacija z dolgimi vrstami niso zmotili rajanja demokratske stranke v Chicagu. Med plesom, slovitimi gosti, gorečimi govori ter solzami in smehom tisoče delegatov so podpredsednico Kamalo Harris uradno ustoličili kot prvo ameriško temnopolto predsedniško kandidatko. Znova so na robu pisanja zgodovine, a tekma z republikancem Donaldom Trumpom bo dolga in trda.

Ameriški republikanci so s strankarskega zleta v Milwaukeeju odhajali opiti s prepričanjem, da je predsedniška tekma že skoraj dobljena. Dva dni kasneje so se zbudili z glavobolom, predsednik Joe Biden se je odrekel kandidaturi, nova tekmica je podpredsednica Kamala Harris, demokratska stranka pa kipi od energije.

Razbeljene ulice Milwaukeeja so bile prejšnjo nedeljo skoraj prazne. Poltovornjaki, obloženi z ograjami, so dovažali zadnje kose železja, s katerim so v središču demokratskega mesta zgradili začasni republikanski geto. Prepoteni policisti so iskali olajšanje v sencah, zraven pa strogih obrazov še posebej resno opravljali svoje delo. Dan prej se je predsedniški kandidat desnice le za nekaj centimetrov izognil krogli atentatorja