Novo leto, nova zadolžitev Slovenije: 1,5 milijarde evrov

Razlika v obrestnih merah bo ugodno vplivala na proračunske prihranke, so prepričani na ministrstvu. Slovenija tako izkorišča okolje nizkih obrestnih mer za ugodno poplačilo dolga iz preteklih let, so dodali v sporočilu za javnost.

Povpraševanje po obveznici je bilo po navedbah finančnega ministrstva veliko; bilo je višje od 11 milijard evrov. O visokem zanimanju za slovensko obveznico je pred tem poročal tudi poslovni medij Bloomberg.

Slovenija je bila sicer prva evropska država, ki se je letos odločila za izdajo dolgoročne obveznice. Z izdajo te obveznice je praktično tudi že pokrila program financiranja za letos, ki določa, da se bo država v tekočem letu za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni višini 1,58 milijarde evrov. Država se je sicer tudi lani in predlani dolgoročno prvič zadolžila že januarja, v obeh primerih za 1,5 milijarde evrov.

Cena za novo izdano obveznico v višini 99,793 odstotka z donosnostjo do dospelosti v višini 0,296 odstotka in letna kuponska obrestna mera v višini 0,275 odstotka sta bili določeni popoldne ob 16.24. Zbiranje naročil se je sicer zaključilo že okoli poldneva, knjiga naročil pa je tedaj presegla vrednost 11 milijard evrov.

"Z visokim povpraševanjem po obveznici v višini preko 11 milijard evrov so vlagatelji potrdili zaupanje v boniteto Slovenije in trdnost slovenskega gospodarstva in fiskalne politike," ocenjujejo na finančnem ministrstvu.

Ponudbo obveznic so vodile Barclays, BNP Paribas, Goldman Sachs International Bank, HSBC, JP Morgan in UniCredit Banka Slovenija.

Več kot četrtina (28 odstotkov) investitorjev prihaja iz Velike Britanije in Irske, 14 odstotkov iz Nemčije in Avstrije, 13 odstotkov je domačih vlagateljev, 11 odstotkov pa iz Skandinavije. Ostali vlagatelji prihajajo iz ostale Evrope, pa tudi iz Azije ter obeh Amerik.

Glede na institucionalno strukturo vlagateljev so večino (52 odstotkov) obveznice pokupili upravljavci skladov, skoraj petino (18 odstotkov) pokojninski skladi in zavarovalnice, 14 odstotkov banke in zakladnice, 12 odstotkov pa uradne institucije in centralne banke. Štiri odstotke obveznice pa so pokupili tudi skladi tveganega kapitala, so še sporočili z ministrstva za finance.