Voditelji članic EU so sinoči po približno petih urah pogajanj končali prvi del skupnega zasedanja o proračunu EU za obdobje 2021-2027, ki so ga v Bruslju neuradno poimenovali "terapevtska seja", na kateri je vsak izpostavil svoja stališča.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je nato začel dvostranska srečanja z voditelji. Ta so potekala po vrsti predsedovanja držav Svetu EU. Najprej je bila na vrsti Hrvaška, nato Nemčija, Portugalska, Slovenija in Francija.
Dvostranska srečanja naj bi potekala vso noč, plenarno zasedanje se nadaljuje ob 10. uri, je okoli 1. ure zjutraj tvitnil Michelov govorec Leyts.
O dvostranskih pogovorih Šarca in Michela za zdaj ni informacij.
V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, med katerimi je tudi Slovenija, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. Poenostavljeno bi lahko članice razdelili na dva tabora: varčne neto plačnice in prijateljice kohezije.
A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej. Pogajanja namreč otežuje tudi vpliv brexita. Unijo je namreč zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazija luknja približno 75 milijard evrov.
Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna. Michelov predlog predvideva proračun v vrednosti 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) ali 1095 milijard evrov. Varčna četverica - Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska - vztraja pri odstotku BND. Blizu temu stališču sta Nemčija in Finska. Kohezijske države podpirajo predlog Evropske komisije, naj bo proračun vreden 1,11 odstotka BND.
Druga ključna točka razhajanj je ravnotežje med sredstvi za tradicionalni politiki, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ki dobita približno 60 odstotkov denarja, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika.
Tretje ključno vprašanje so proračunski popusti ali rabati za pet neto plačnic Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko, ki so nastali z rabatom za Veliko Britanijo. Da je z brexitom treba napraviti konec rabatom, meni velika skupina držav s Francijo na čelu. Michelov predlog predvideva preglednejši sistem in postopno zmanjševanje rabatov, a brez podrobnosti glede zneskov.
Slovenija je med članicami, ki so z Michelovim kompromisnim predlogom najbolj nezadovoljne. Padec kohezijskih sredstev je še vedno preveč drastičen, je ob prihodu na vrh poudaril premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle. Michelov predlog po njegovih besedah predvideva 24-odstoten padec kohezijskih sredstev za Slovenijo glede na sedanji večletni proračun.
Ključne slovenske prioritete so: da ostanejo kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja.