Ministri bodo v luči spreminjajočih se varnostnih razmer v Evropi, zlasti naraščajoče ruske grožnje, razpravljali o krepitvi odvračalne in obrambne drže kot odzivu na nove okoliščine. To bo pomenilo okrepitev Natove prisotnosti, večje zmogljivosti in večjo pripravljenost, je pred začetkom zasedanja v sredo dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Krepitev obrambe pa pomeni tudi povečanje obrambnih izdatkov in naložb. Ministri, med njimi slovenski minister za obrambo Marjan Šarec, bodo tako del razprave posvetili izpolnjevanju zahtev glede izdatkov za obrambo s strani držav članic.

Slovenija kljub povečanju izdatkov v zadnjem letu še vedno ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo in je med članicami zavezništva pri repu.

Dvodnevno zasedanje ministrov Nata se je začelo v sredo z delovno večerjo z obrambnimi ministri iz partnerskih držav Ukrajine, Gruzije, Švedske in Finske ter visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom. Govorili naj bi o ruski agresiji na Ukrajino.

Pred srečanjem ministrov iz 30 držav članic je v Bruslju potekal tudi sestanek kontaktne skupine za Ukrajino, v kateri sodeluje tudi Slovenija in v okviru katere poteka usklajevanje vojaške pomoči tej državi. Z ukrajinskim obrambnim ministrom Oleksijem Reznikovim so govorili predvsem o vojaških potrebah Kijeva pri soočanju z rusko vojaško agresijo.