Minister za obrambo Matej Tonin je svoje zadnje dneve na tem položaju izkoristil za podpis memoranduma o soglasju k programu Boxer s predstavniki Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Gre za nakup 45-ih oklepnikov boxer za Slovensko vojsko za oborožitev srednje bataljonske skupine, za kar se je sicer Slovenija že pred leti zavezala, da bo njej ključni prispevek v zavezništvu Nato.
Tonin sicer ni podpisal pogodbe o nakupu (skupni znesek naj bi bil 343 milijonov evrov), do katerega pa, kot kažejo burni odzivi bodočih vladnih koalicijskih strank niti ne bo prišlo. V koalicijsko pogodbo so namreč zapisali, da »glede na spremenjene okoliščine ne podpiramo nakupa oklepnikov 8x8 Boxer in bomo v ta namen uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic«.
Njihova kritika Tonina, da se nekaj dni pred iztekom mandata, ko naj bi vlada opravljala le še tekoče posle, ne podpisuje pomembnih zavez, je na mestu, toda ostaja vprašanje: kakšna pa je njihova alternativa za oborožitev izredno podhranjene Slovenske vojske? Na žalost je, kot kažejo njihova pojasnila, nimajo.
Na stranki Gibanje Svoboda in SD (stranka Levica tako ali tako nasprotuje vsakemu resnemu vlaganju v Slovensko vojsko) smo naslovili vprašanje, katere konkretne okoliščine so se spremenile, da Slovenska vojska, kot pravijo, teh oklepnikov več ne potrebuje.
Velja izpostaviti, da so investicijsko dokumentacijo za nakup vozil boxer pripravili že leta 2018 na ministrstvu za obrambo, ko ga je vodila Andreja Katič, podpredsednica SD. V tej stranki so zdaj med razlogi za odpoved nakupu našteli: zdravstveno epidemijo in njene posledice za gospodarstvo, veliko zadolženost države, na kar opozarja Fiskalni svet, ter napovedi gospodarske krize zaradi vojne v Ukrajini.
Po njihovem so to okoliščine, ki terjajo razmislek o prioritetah, kam vlagati javna sredstva. Od Gibanja Svoboda odgovora ni bilo. Niti SD pa ni pojasnila, ali bi morala Slovenija namesto teh oklepnikov kupiti druge oborožitvene sisteme in katere.
Predstojnica katedre za obramboslovje na FDV dr. Jelena Juvan poudarja, da gre (razen glede vojne v Ukrajini) za podobne argumente, ki jih nasprotniki kakršnihkoli resnejših vlaganj v Slovensko vojsko uporabijo vedno v zadnjih 15-ih letih. »To je populistična argumentacija, češ, namesto za vojsko bomo denar namenili za zdravstvo in socialo.«
Toda, kot nam kažejo izkušnje iz minulih let, odrekanje denarja vojski, ni prineslo boljšega zdravstva, opozarja Juvanova. Denar iz tega dejansko ni šel v zdravstvo in socialo. Neverjetno se ji zdi, da se nekdo v času ruske agresije na Ukrajino, pristopanja Švedske in Finske v Nato, zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in svetu, odloči za odpoved krepitve obrambnega sistema države. Pričakovala je, da bodo morda glede na ugotovitve iz vojne v Ukrajini dejali, da bi namesto oklepnikov boxer kupili lažje in hitrejše oklepnike, ne pa, da oklepnikov sploh ne nameravajo kupiti.
»Nobena država v zvezi Nato v tem času ne zmanjšuje predvidena vlaganja v obrambni sistem«. Nasprotno, povečujejo jih. Znotraj zavezništva bo Slovenija obveljala kot neverodostojna in neodgovorna članica, meni dr. Juvanova. Se pa strinja, da bi moral obrambni minister Tonin že zaradi politične higiene po volitvah vse odločitve v zvezi z nabavo oklepnikov prepustiti novi vladi.
