»Predvidevam, da so do številke 45 prišli tako, da so odstranili tri poveljniška vozila: eno je za poveljnika bataljona in dve vozili za njegova namestnika,« pravi obramboslovec dr. Klemen Grošelj, ki je bil pred izvolitvijo za evropskega poslanca državni sekretar na ministrstvu za obrambo.
So že takrat načrtovali nakup boxerjev? »Ne. Govorili smo zgolj o bojnih vozilih pehote in samovoznem minometu, ne pa o konkretnih proizvajalcih. Ta pravila pa izpolnjujejo boxer, poljski rosomak, švicarska piranha, francoski VBCI, italijanska freccia, nekoliko tudi Patria z vozili 6 x 6. Na podlagi te naše študije bi morali poiskati primerna vozila.«
Ko se je končala pogodba z Patrio, so na ministrstvu razmišljali, da bi manjkajoča vozila dopolnili s poljskimi oklepniki, ki so izdelani po licenci Patrie. Do spremembe je prišlo v času ministrice Andreje Katič, ki se je bolj ogrevala za boxerje, verjetno tudi zaradi tega, ker je bila Patria zaradi korupcijske afere na slabem glasu.
Klemen Grošelj: »Boxerje kupujejo države, ki so bogatejše, npr. Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija in Avstralija. Edini izjemi pri tem sta Litva in Slovenija.«
»Ko se je Litva odločila za boxerje, opremljene z izraelsko kupolo, se je pojavila na trgu ta možnost in očitno so se takrat na ministrstvu in vojski odločili za to vozilo. Gre za nemško tehniko, vozilo je dobro, problem so tehnične težave, ker imamo kombinacijo dveh različnih informacijskih sistemov. Vseskozi smo govorili, da Slovenija ne bo kupovala eksperimentalnih vozil, ampak sisteme, ki dokazano delujejo. Očitno pri litovskih vozilih stvari ne delujejo tako, kot bi morale. Zato obstaja tveganje, da se bo Slovenija, če bo ta vozila kupila, na koncu soočila s podobnimi tehničnimi problemi in bomo morali zato porabiti dodatno sredstva, da bodo na koncu operativna. Slovenska vojska in obrambno ministrstvo sta sprejela načelo, da kupujemo po sistemu država državi in sisteme, ki delujejo. Temu se reče 'off the shelf', torej s police,« nadaljuje Grošelj.
»S tega vidika so razmišljali o nakupu poljskih rosomakov, sploh zadnje, modernizirane različice, ker gre za preizkušena vozila poljske vojske. Uporablja jih 680, z njimi so bili v Afganistanu, kjer so se dobro obnesli, zato ni težave, ko veš, kaj kupuješ. Vozila KTO rosomak so narejena po licenci Patrie, kupola je italijanska HITFIST-30P. To so skupaj sestavili in medsebojno deluje. Zdaj razmišljajo tudi o svoji kupoli, ki so jo že testirali in sistemsko integrirali. Tak posel bi bil po ključu država državi. To pomeni, da ni nobenih posrednikov. Navsezadnje je tudi OCCAR nekakšen posrednik med državo in dobaviteljem.«
Drugi pomisleki so logistično-tehnične narave, saj je to relativno težko vozilo, poleg tega pa je logistično vzdrževanje tehnično zelo zahtevno. »Države, ki so nabavile taka vozila, razen Litve, so si zagotovile lokalno proizvodnjo za vzdrževanje in logistično podporo tega vozila. Ta vozila potrebuje zelo zahtevno logistično podporo, kar se je pokazalo pri nemških boxerjih v Afganistanu. Ameriška, nemška in nizozemska vojska, ki imajo močno logistično ozadje, si taka vozila lahko privoščijo, države, ki pač nimajo te podpore, pa imajo s tem več problemov. Ko sem bil na ministrstvu, je bila ena od zahtev, da bo Slovenija zagotovila robustno logistično podporo tem vozilom, kar pa bo glede na trenutno stanje v Slovenski vojski precejšen izziv.«
Na vprašanje, ali bomo preplačali oklepnike, Grošelj odgovarja, da je cena stvar pogajanj in odvisna od želja naročnika. Treba bi bilo primerjati, po kakšni ceni so dobili vozila Litovci in po kakšni so jih naročili v našem obrambnem ministrstvu, primerjati bi bilo treba logistični paket, ki so ga vzeli eni in drugi.
»Moja ocena pa je, da bi lahko za manj denarja dobili enako kakovostna preizkušena vozila na trgu, ki bi izpolnjevala vse iste tehnične taktične karakteristike in zahteve. Za Slovensko vojsko bi se dalo dobiti kakovostno primerljivo vozilo z istimi tehničnimi taktičnimi karakteristikami za precej manj denarja. Boxerje kupujejo države, ki so bogatejše, npr. Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija in Avstralija. Edini izjemi pri tem sta Litva in Slovenija,« sklene Grošelj.
Pogodbo je seveda možno prekiniti, ob tem pa se postavlja vprašanje, kolikšne penale predvideva pogodba. Po nekaterih ocenah, ki jih je navajalo Delo, naj bi bila to približno desetina vrednosti pogodbe oziroma celo okoli 40 milijonov evrov. V časniku so tudi namigovali, da naj bi se sedanja vlada v primeru odpovedi pogodbe z Artecom zanimala za nakup poljskih rosomakov, ki so bistveno cenejši kot nemški boxerji.
Znano je sicer, da je premier Robert Golob že pred prevzemom vlade nasprotoval podpisu pogodbe, vendar pa takratni obrambni minister Matej Tonin ni upošteval njegovih pomislekov in je trmasto vztrajal pri podpisu memoranduma o nakupu. Njegov naslednik Marjan Šarec je odredil revizijo pogodbe, ki bo preučila, ali je ta nakup za Slovenijo res ustrezen in kakšne so druge možnosti, vendar pa postopek še ni zaključen.
Po naših informacijah naj bi bilo revizijsko poročilo končano do konca meseca, nato pa bo končno odločitev sprejela vlada. V najslabšem primeru se bo Slovenska vojska soočala s podobnimi težavami, kot jih imajo v Litvi. Bo Tonin kakorkoli odgovarjal, če se bo izkazalo, da je namesto zanesljivih in najsodobnejših oklepnikov kupil mačka v žaklju?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24