Ankara je Stockholmu očitala predvsem popustljivost do Kurdske delavske stranke (PKK), ki so jo Turčija in njeni zahodni zavezniki uvrstili na seznam terorističnih skupin, ter do članov gibanja, ki ga vodi muslimanski pridigar Fethullah Gülen s sedežem v ZDA. Ankara sicer Gülena krivi za poskus državnega udara leta 2016.
Erdogan je švedski premierki Magdaleni Andersson dejal, da se mora njihova politična, finančna in oborožitvena podpora terorističnim organizacijam končati. Turški predsednik tako pričakuje, da bo Švedska sprejela konkretne in resne ukrepe, s katerimi bo pokazala, da deli zaskrbljenost Ankare glede PKK ter njenih iraških in sirskih podružnic.
Hkrati pa je švedsko premierko pozval, naj odpravi vse omejitve, ki so bile Turčiji naložene na področju obrambne industrije po operaciji vojske v Siriji leta 2019.
V drugem telefonskem pogovoru s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm je Erdogan dejal, da je zatiskanje oči pred "terorističnimi" organizacijami, ki ogrožajo zaveznico Nata, nezdružljivo z duhom prijateljstva in zavezništva. Pri tem je poudaril, da je najbolj naravna pravica Turčije, da pričakuje spoštovanje in podporo za svoj legitimen in odločen boj proti očitni grožnji njeni nacionalni varnosti in ljudem.
Državi sta nedavno zaprosili za članstvo v zvezi Nato, za kar je potrebno soglasje vseh 30 obstoječih članic. Turčija zaenkrat zaradi prepričanja, da podpirata nekatere teroristične skupine, ostaja odločena blokirati prošnji Švedske in Finske.