Svoje nasprotovanje širitve Nata je obrazložil z besedami, da ga moti predvsem »dvoličnost Nata: »Napad Rusije na Ukrajino je najbolj zavržna in nepredstavljiva stvar, ki se je lahko zgodila. Vendar ko govorimo o zelo odločni podpori Ukrajincem - s čimer se popolnoma strinjam, velikokrat pozabimo na druge grozote, ki se dogajajo v svetu, a so malo bolj oddaljene od nas.«
Izbrano glasovanje o deklaraciji Evropskega parlamenta o Ukrajini (dz-rs.si)
Manj pa je znano, da so poslanci Levice nasprotovali tudi deklaraciji o seznanitvi z resolucijo Evropskega parlamenta o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini, ki so jo evropski poslanci sprejeli 19. maja. Deklaracijo so v sprejem predlagali poslanci SDS, podprla sta jo tudi vlada in odbor za pravosodje, v katerem pa Levica nima svojega člana.
Državni zbor je o njej glasoval v sredo in jo ob kvorumu 82 poslancev podprl z 78 glasovi za in tremi proti. Zanjo so glasovale vse poslanske skupine razen Levice, kjer so proti deklaraciji glasovali Tatjana Greif, Miha Kordiš in Nataša Sukič, medtem ko Matej Tašner Vatovec in Milan Jakopovič nista glasovala.
Resolucija EU poziva, naj sprejme vse potrebne ukrepe v podporo pregonu krivcev za zločine proti človečnosti med vojno v Ukrajini. Med drugim poziva k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča v ta namen in podpira ustanovitev skupne preiskovalne skupine na pobudo Litve, Poljske in Ukrajine, ki jo usklajuje agencija EU Eurojust. Opozarja tudi na resno nevarnost, da bodo zaradi nadaljevanja sovražnosti v Ukrajini dokazi, povezani z vojnimi zločini, uničeni.
