Po švedskem še finski parlament podprl priključitev zvezi Nato

Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je bila sicer med hladno vojno vojaško nevtralna v zameno za zagotovila Sovjetske zveze, da je ne bo napadla. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima sicer močno vojsko, ki šteje do 280.000 mož, poleg tega ima še 600.000 rezervistov.

Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v naslednjih štirih letih naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes zvečer bomo podpisali prošnjo za vstop v Nato," je za finsko javno radiotelevizijo YLE povedal zunanji minister Pekka Haavisto in dodal, da bo finski veleposlanik pri Natu morda že v sredo skupaj s Švedsko predložil prošnjo za vstop v zavezništvo.

Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.

Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.

V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.

Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.

Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.