Kijev očita Natu, da ni storil ničesar za končanje vojne

"Nato kot zavezništvo, kot institucija, je popolnoma odrinjen na stranski tir in ne počne dobesedno ničesar. Žal mi je, da moram to reči," je Kuleba dejal na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Kot je sicer poudaril, njegov očitek ni namenjen vsem državam v Natu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obenem je pohvalil Bruselj za njegove prelomne odločitve, ki da jih niti sami Ukrajinci niso pričakovali. Ko je Rusija 24. februarja sprožila obsežen napad, je bilo v ukrajinski javnosti namreč razširjeno prepričanje, da bo na pomoč državi priskočil Nato in ne EU, je priznal.

"Na začetku vojne je v javnosti prevladovalo mnenje, da je Nato močna sila, EU pa da lahko izraža le različne stopnje zaskrbljenosti. Toda vojna je vedno preizkušnja, ki odstrani maske," je dejal zunanji minister.

Omejena pomoč Nata bi sicer lahko bila posledica neuradnega dogovora med članicami Nata, da Ukrajini ne bodo dobavljale določene vojaške opreme in orožja. S tem naj bi predvsem želele zmanjšati tveganje neposrednega vojaškega spopada med Natom in Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire.

Bojijo se, da bi lahko Rusija dobavo zahodnih tankov in bojnih letal Ukrajini razumela kot vstop Nata v vojno in sprejela povračilne ukrepe. Tovrstna oprema Ukrajini namreč še ni bila dostavljena. Tihi dogovor naj bi bil tudi razlog, da je Poljska marca odstopila od dobave lovcev mig-29 Ukrajini.

Ta tema se je razplamtela, potem ko je nemška državna sekretarka za obrambo Siemtje Möller v nedeljo na televiziji ZDF izjavila, da so se znotraj Nata dogovorili, da Ukrajini ne bodo dobavljali zahodnih tankov. Nemška vlada tega sicer doslej ni omenjala, tudi pri Natu obstoj dogovora zaenkrat niso komentirali. Tiskovni predstavnik zveze je danes zgolj poudaril, da so vse odločitve o dostavi orožja v pristojnosti posameznih držav članic.