Revija Reporter
Slovenija

DOSJE Vse Titove skrivnosti (2): Skrivaški komunist Broz se je izdajal za Grka iz Kanade, Šveda in Angleža

Aleš Žužek

8. avg. 2019 6:00 Osveženo: 22:32 / 09. 8. 2019

Deli na:

Josip Broz Tito in sodelavci na Visu leta 1944. Ob Titu (v sredini) sedijo Aleksandar Ranković (desno od Tita), Edvard Kardelj (levo od Tita), Milovan Djilas (skrajno desno).

Profimedia

O komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu krožijo številne zgodbe in marsikdo dvomi v identiteto moža, ki je 35 let vladal Jugoslaviji.

Dejavnik, ki pogosto sproža dvome o Titovi pravi identiteti, je veliko število lažnih imen, ki jih je uporabljal pred drugo svetovno vojno. Glede na to, da je bil Tito oziroma Josip Broz član od leta 1921 prepovedane Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), je bila uporaba lažnih oziroma tajnih imen razumljiva.

Še več, konspirativnost in uporaba lažnih imen sta bili v partiji zapovedani, saj so s tem policiji oteževali aretacije komunistov. Vodilni partijci so morali imeti celo dve lažni imeni hkrati. Po navedbah zgodovinarja Jožeta Pirjevca v knjigi Tito in tovariši je Broz v svojem življenju uporabljal 30 lažnih imen oziroma psevdonimov.

Ta lažna imena lahko razdelimo na več skupin. Ena od teh so lažna imena, ki jih je uporabljal v ponarejenih potnih listih, s katerimi je potoval po tujini in v Sovjetsko zvezo. V drugi polovici 30. let prejšnjega stoletja je tako bil kanadski državljan grškega rodu Spiridon Mekas, Anglež John Alexander Carlson ali Šved John Alexander Karlsson.

Druga skupina lažnih imen so imena, ki jih je uporabljal v ponarejenih dokumentih za gibanje po Jugoslaviji. Kot pišeta hrvaška zgodovinarja Ivo in Slavko Goldstein v knjigi Tito, je Broz uporabljal ponarejene osebne izkaznice oziroma legitimacije, v katerih je bil inženir Tomanek, inženir Slavko Babić iz okolice Sinja ali slovenski inženir Ivan Kostanjšek iz Kranja.

Tretja skupina so imena, ki jih je uporabljal znotraj partije in pri podpisovanju člankov v partijskem časopisju. Na začetku partijske poti v 20. letih oziroma pred aretacijo in sojenjem na znanem bombaškem procesu v Zagrebu leta 1928 je Broz uporabljal lažni imeni Georgijević (po drugi razičici Gligorijević) in Zagorac.

Pozneje si je zaradi prikrivanja svoje prave identitete izbral imena, kot so Rudi (po eni od razlag naj bi to lažno ime uporabljal samo v Sloveniji), Klanjčanin (Klanjec je naselje v bližini Kumrovca), Oto (to ime je uporabljal v Parizu), Dragomir, Titerman in Novak. Njegovi mladi partijski kolegi so mu v 30. letih dali tudi vzdevek Stari, ker se je s svojimi leti precej razlikoval od njih. To ime so lahko uporabljali samo njegovi tesni sodelavci.

NADALJEVANJE JUTRI