Orban o Merklovi: Madžarski narod jo "visoko ceni"

"Šopron je primer tega, kaj lahko Evropejci dosežemo, če pogumno stojimo za svojimi skupnimi vrednotami," je povedala Merklova. "Vedno se moramo zavedati, da je naša narodna blaginja odvisna od evropske," je poudarila.

"Piknik se je spremenil v največji beg iz Nemške demokratične republike od postavitve zidu leta 1961. Postal je globalni dogodek," je še povedala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Madžarski premier Viktor Orban, ki je bil do Merklove v zadnjih letih večkrat kritičen zaradi njene migracijske politike odprtih vrat, je medtem danes v Šopronu izpostavil delo Merklove za poenotenje Evrope. Dejal je, da "jo madžarski narod visoko ceni".

Vendar delo po njegovih besedah še ni končano. Treba ga je braniti znova in znova, od konflikta do konflikta. Pri tem je po navedbah dpa mislil na migracijske tokove, ki jih sprožajo vojne in revščina.

Merklova je priznala, da imata z Orbanom še vedno precej razlik v stališčih glede migracij, vendar pa je poudarila, da sta dosegla dogovor glede več točk tega problema, zlasti glede okrepitve prizadevanj za odpravo vzrokov za migracije.

To je bilo sicer prvo pomembnejše srečanje med Merklovo in Orbanom po letu dni. Madžarski premier se je v Berlinu po treh letih premora mudil julija lani, spominja francoska tiskovna agencija AFP. Tedanje srečanje je bilo precej mučno, saj so na plan prišle vse večje razlike med obema, Merklova pa je Orbana okrcala, da njegove protimigrantske politike niso humane.

Merklova je danes v Šopronu med drugim izrazila tudi pričakovanje, da bo nova predsednica Evropske komisije, njena bivša obrambna ministrica Ursula Von der Leyen dala nov zagon iskanju skupne evropske rešitve vprašanja migracij.

Novinarji so Orbana vprašali tudi za komentar dejstva, da je z Merklovo na slovesnosti ob podiranju ovir na mejah, medtem ko zdaj sam postavlja nove, da bi preprečil nezakonite migracije. A Orban je zavrnil kakršnekoli primerjave s tedanjimi in sedanjimi časi. Leta 1989 so zidove podirali, da bi ljudje lahko živeli v miru in varnosti, "nove pa gradimo natanko zato, da ohranimo mir in varnost v Evropi". Dejal je še, da so v skladu s schengenskim sporazumom "na nek način južna straža Nemčije".

Zavrnil je tudi kritike o spodkopavanju vladavine prava na Madžarskem. Kot je dejal, gre za "politično pristranske ocene, ki ne temeljijo na dejstvih". "Imamo lastne ustavne temelje in krščansko svobodo, ki jo bomo vedno branili," je še dejal madžarski premier.

Z Merklovo sta se sicer pred tem udeležila tudi ekumenske maše v Šopronu. Pri tem je Orban izrazil zadovoljstvo, da je piknik v Šopronu pred 30 leti odprl pot za nemško združitev. "Madžari smo vedno vedeli, da se bomo osvobodili sovjetskega jarma šele, ko bo Nemčija združena," je dejal Orban.

Merklova, ki je do padca Berlinskega zidu živela v komunistični Vzhodni Nemčiji, pa je obujala lastne spomine na oglase za piknik leta 1989. Spomnila se je negotovosti in zaskrbljenosti, ko je postalo jasno, da bo piknik postal priložnost za pobeg na Zahod. "Vsak se je spomnil, kako se je končal upor v Vzhodni Nemčiji leta 1953, pa tudi na Madžarskem leta 1956 ali praška pomlad," je dejala.

Ponovno je pohvalila pogum in človečnost madžarskih mejnih stražarjev, da niso streljali na množico, ki je tedaj prešla mejo z Avstrijo in potem tam ostala. Ti dogodki odražajo vrednote solidarnosti, svobode in humane Evrope, je še dejala.

Ta "piknik", ki so ga 19. avgusta 1989 organizirale avstrijske in madžarske nevladne organizacije, je tedaj izkoristilo 600 Vzhodnih Nemcev. To je bil eden pomembnih korakov na poti do padca železne zavese in tudi komunizma v Vzhodni Evropi.

Do konca leta je nato iz tedanje komunistične Nemške demokratične republike prek Madžarske na Zahod prebegnilo okoli 50.000 ljudi. Takratna madžarska reformistična vlada je namreč 11. septembra istega leta odprla svoje meje z Avstrijo.

Še isto leto je nato 9. novembra sledil zgodovinski padec berlinskega zidu, leto kasneje pa sta se oktobra združili obe Nemčiji.