Železne zavese niso porušile puške in nasilje, ampak piknik na polju blizu madžarsko-avstrijske meje pred 30 leti. Tako mnogi označujejo simbolično kratkotrajno odprtje meje pri mestu Šopron 19. avgusta 1989, ko je v Avstrijo zbežalo več kot 600 Vzhodnih Nemcev. Gre sicer predvsem za zgodovinski mejnik pri združitvi Zahodne in Vzhodne Nemčije.
Komunistični režimi v vzhodni Evropi so sicer začeli razpadati že pred tem dogodkom na madžarskem polju. A nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je dan po združitvi obeh Nemčij, 4. oktobra 1990, dejal, da je bil 19. avgusta 1989 na Madžarskem "odstranjen prvi kamen iz Berlinskega zidu".
Ko se je Budimpešta začela oddaljevati od komunistične usmeritve, se Sovjetska zveza ni odzvala. Madžarsko vodstvo se je takrat odločilo, da bo odstranilo 246 kilometrov bodeče žice na meji z Avstrijo, delno zaradi dragega vzdrževanja. Tudi takrat se Moskva ni odzvala.
Madžarski zunanji minister Gyula Horn in njegov avstrijski kolega Alois Mock sta tako 27. junija 1989 z veliki kleščami simbolično zarezala v bodečo žico, ki je od leta 1966 označevala mejo z Avstrijo ter vzpostavila fizično in ideološko mejo med Vzhodom in Zahodom. Odstranjevanje žice se je sicer začelo že 2. maja.
A medtem ko se je Madžarska že odmikala od sovjetskega bloka, je vzhodnonemški voditelj Erich Honecker vztrajal, da bo "Berlinski zid stal še nadaljnjih petdeset in sto let". Državljani Vzhodne Nemčije, ki so vse bolj bežali na Zahod, pa so iskali alternativne poti. Najlažja pot za pobeg pred komunizmom pa je bila preko Madžarske.
Vzhodni Nemci so že tako pogosto preživljali poletja ob Blatnem jezeru, kjer so se lahko srečali tudi s sorodniki in prijatelji iz Zahodne Nemčije. Tisto poletje leta 1989 pa jih je več deset tisoč ostalo na Madžarskem.
Evropski poslanec Otto von Habsburg je junija 1989 v govoru na univerzi v Debrecenu spregovoril tudi o Evropi brez meja, po katerem so v navdušenju ob rušenju železne zavese skupaj z vplivno madžarsko opozicijo prišli na idejo o praznovanju evropske enotnosti na madžarsko-avstrijski meji pri mestu Šopron.
Druženje je bilo sprva mišljeno kot neformalno srečanje Avstrijcev in Madžarov na meji. Uredili so tudi dovoljenje za odprtje mejnega prehoda za nekaj ur, da bi lahko pešci izkusili Evropo brez meja. To pa so izkoristili številni Vzhodni Nemci, ki se potem niso več vrnili na madžarsko stran.
Takratni madžarski premier Miklos Nemeth je v dokumentarnem filmu 1989 iz leta 2014 dejal, da je piknik ponudil madžarski vladi izhod iz situacije, ko so v državi tisto poletje ostali številni Vzhodni Nemci. V Budimpešti namreč niso predvidevali, da bodo dopustniki ostali na Madžarskem. "V Budimpešti, okoli Blatnega jezera, vsi kampi so bili zapolnjeni, celo ob cestah, brez toaletnih prostorov okoli njih," se je spominjal tistega poletja.
Madžarska je tovrstne vzhodnonemške turiste običajno pridržala jih potem vrnila v domovino na posebnih letalih, tisto leto pa jih je bilo preveč. "Morali smo najti jasno rešitev. Nismo jih mogli obdržati, nismo pa jih mogli niti poslati nazaj," je dodal Nemeth.
Ta rešitev je bila panevropski piknik. Med drugim so letake o tem pikniku prav načrtno delili med Vzhodnimi Nemci, ki so kampirali na Madžarskem.
Vseevropski piknik 19. avgusta 1989 so pripravili pod pokroviteljstvom takrat vplivnega člana politbiroja Madžarske komunistične partije Imreja Pozsgaya ter predsednika Mednarodne panevropske unije in sina zadnjega avstroogrskega cesarja Otta von Habsburga. Vzhodni Nemci so območje dobesedno preplavili.
"Mejo smo nameravali odpreti ob 15. uri, vendar se nismo mogli držati urnika, ker se je množica državljanov Vzhodne Nemčije ob 14.57 pognala preko meje," se spominja eden od organizatorjev dogodka Laszlo Magas.
Tisti dan je na avstrijski strani meje ostalo več kot 600 ljudi, kar je bil prvi množični pobeg Vzhodnih Nemcev na Zahod po izgradnji Berlinskega zidu leta 1961. Madžarski mejni stražarji so "zamižali na obe očesi" in mejo znova zaprli šele čez tri ure.
A madžarsko-avstrijska meja je ostala zaprta manj kot mesec dni. 11. septembra jo je madžarska vlada uradno odprla, s čimer je omogočila prebeg v Avstrijo še približno 50.000 Vzhodnim Nemcem. Dva meseca kasneje, 9. novembra, je padel Berlinski zid. Do takrat se je madžarska komunistična partija kot prva v vzhodnem bloku uradno odpovedala oblasti.
Panevropski piknik velja za pomemben zgodovinski mejnik na poti do združene Nemčije. Vsako leto se na mestu piknika zvrstijo spominske slovesnosti. Letošnje slovesnosti se bo med drugim tako kot že ob 20. obletnici udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Na dogodke pred 30 leti spominja spomenik. V bližini pa še vedno stoji opazovalni stolp, s katerega so nekoč pazniki lahko tudi streljali na ljudi, ki so skušali zbežati na Zahod. Ohranjenih je tudi nekaj metrov bodeče žice. Vsi ti ostanki služijo kot spomin na čase, ko so Evropo prepredale državne meje, ki jih ni bilo tako zlahka prečkati kot dandanes.
Kronologija dogodkov ob padcu komunizma v Evropi:
9. januar 1989 - Devet državljanov NDR v Vzhodnem Berlinu zbeži v stalno predstavništvo Zvezne republike Nemčije (ZRN), da bi tako izsililo izstop iz države.
19. januar 1989 - Generalni sekretar Enotne socialistične stranke Nemčije (SED) Erich Honecker zagotovi, da bo Berlinski zid stal še "50 in 100 let".
6. februar 1989 - Pri poskusu bega čez Berlinski zid ustrelijo 20-letnega Chrisa Gueffroya. Je zadnji, ki so ga ustrelili pri poskusu bega in predzadnji, ki je pri poskusu bega umrl.
8. marec 1989 - Pri poskusu bega v Zahodni Berlin umre Winfried Freudenberg, ki je padel z doma narejenega balona. To je zadnja smrt, ki jo terja Berlinski zid.
21. marec 1989 - Predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov podpiše dekret, da bodo do konca 1990 v Sovjetski zvezi zmanjšali število vojakov za pol milijona. Tudi Čehoslovaška in Poljska napovesta manjšanje števila vojakov.
2. maj 1989 - Madžarska začne na meji z Avstrijo odstranjevati "železno zaveso" oz. nadzorni sistem, katerega namen je bil preprečiti vsak poskus bega na Zahod. 27. junija madžarski in avstrijski zunanji minister Gyula Horn in Alois Mock simbolično prerežeta bodečo žico na meji z Avstrijo.
4. junij 1989 - Prve delno demokratične volitve na Poljskem, na katerih slavi prodemokratično gibanje Solidarnost.
12. junij 1989 - Gorbačov na večdnevnem obisku v ZRN v skupni izjavi obeh držav zagotovi, da bodo premagali delitev Evrope.
19. avgust 1989 - Več kot 600 Vzhodnih Nemcev izkoristi t.i. vseevropski piknik v bližini madžarskega mesta Šopron za pobeg prek madžarsko-avstrijske meje na Zahod.
23. avgust 1989 - Okoli dva milijona ljudi sklene roke in od Vilniusa prek Rige do Tallinna s 600 kilometrov dolgo človeško verigo, t.i. baltsko potjo, in izrazi zahtevo po neodvisnosti.
24. avgusta 1989 - Tadeusz Mazowiecki postane poljski premier, prvi nekomunistični voditelj države v Vzhodni Evropi v več kot 40 letih.
4. september 1989 - V Leipzigu v Vzhodni Nemčiji se odvijejo prve demonstracije, na katerih protestniki zahtevajo reforme. Protesti se nato ponavljajo vsak teden; 16. oktobra se jih udeleži že 120.000 ljudi.
11. september 1989 - Madžarska uradno odpre svoje meje, s čimer več deset tisoč Vzhodnim Nemcem omogoči pobeg na Zahod.
30. september - Zahodnonemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher več tisoč Vzhodnim Nemcem, ki so se zatekli na nemško veleposlaništvo v Pragi, dovoli pot v Zahodno Nemčijo. Dan pozneje prvi vlak z Vzhodnimi Nemci iz Varšave in Prage prečka Vzhodno Nemčijo.
7. oktober 1989 - V Vzhodnem Berlinu z vojaško parado obeležijo 40. obletnico ustanovitve NDR. Takratni sovjetski voditelj Mihail Gorbačov ob tej priložnosti poudari potrebo po reformah.
18. oktober 1989 - Vzhodnonemški voditelj Erich Honecker je prisiljen odstopiti, njegov položaj 24. oktobra zasede Egon Krenz.
4. november 1989 - Na Alexanderplatzu v Vzhodnem Berlinu protestira med 500.000 in milijon ljudi.
7. november 1989 - Odstopi celotna vlada NDR, dan kasneje tudi celoten politbiro SED.
9. november 1989 - Berlinski zid pade, potem ko ob naznanitvi novih pravil glede potovanj član politbiroja Günter Schabowski na novinarski konferenci izjavi, da nov zakon začne veljati takoj. Več tisoč Vzhodnih Berlinčanov se zgrne v Zahodni Berlin.
11. november 1989 - Na ulici Bernauer se pod radostnimi vzkliki ljudi začne rušenje zidu.
17. november 1989 - Policija na Češkoslovaškem zatre miren protest študentov v Pragi. S tem sproži žametno revolucijo, ki vrhunec doseže z odstopom komunistične vlade 24. novembra.
14. december 1989 - Zunanji ministri zveze Nato podprejo nemško enotnost v svobodni samoodločbi.
22. december 1989 - Komunistični diktator Nicolae Ceausescu je po več dneh protestov strmoglavljen. S soprogo Elena sta usmrčena 25. decembra.
22. december 1989 - V Berlinu ponovno odprejo Brandenburška vrata, najprej samo za pešce.
29. december 1989 - Vaclav Havel je izvoljen za prvega demokratičnega predsednika takratne Češkoslovaške po letu 1948.
30. december 1989 - Vnaprej objavljeni novoletni poslanici kancler Helmut Kohl pohvali boj ljudi v NDR in drugih državah vzhodne Evrope za svobodo, človekove pravice in samoodločbo. V prihodnjem letu 1990 se 3. oktobra po več kot 40 letih združiti ZRN in NDR.