Zamisel je Dežman, ki danes vodi komisijo za vprašanja prikritih grobišč, dobil ob spremljanju razvoja v vzhodnih evropskih državah, npr. Madžarski in Latviji. Občina Pivka je tudi že naročila idejno zasnovo Parka revolucije, ki bi stal ob Muzeju vojaške zgodovine.

»Park revolucije je t.i. pokopališče revolucionarnih skulptur oz. tematski park, katerega eksponati so javne plastike in spomeniki revolucije in revolucionarjev,« piše v idejni zasnovi Parka revolucije.

»Ideja je vsekakor zelo zanimiva, saj gre za pomemben del naše zgodovine. Če gledamo ta park v kontekstu celotnega kompleksa Muzeja vojaške zgodovine, dobimo izjemno prostorsko programsko območje, ki je ne le zgodovinsko poučno, temveč tudi umetniško relevantno, saj so te skulpture delo največjih takratnih umetnikov. Torej gre za zgodovinsko umetniški park, ki vsekakor sodi v tematsko zaključeno ponudbo Parka vojaške zgodovine.«

Krajinski arhitekti biroja Bruto so predlagali, da bi skulpture razvrstili po treh tematskih sklopih, prvi bi predstavljal kult osebnosti, drugi kult revolucije in tretji kult mrtvih. V sklopu predstavljenih eksponatov bi bil tudi vagon Modrega vlaka, ki predstavlja neprecenljivi eksponat Slovenske in Jugoslovanske zgodovine po drugi svetovni vojni.

V idejni zasnovi so narisani tudi podrobni načrt, tloris in naris Parka revolucije. (priponka)

Zanimivo je, da takratna vlada ni niti odgovorila na pobudo, čeprav je njen predsednik Janez Janša vsak dan med potjo v službo lahko gledal kip revolucionarja Borisa Kidriča, ki bi bolj kot pred vladno oziroma predsedniško palačo spadal v spominski park.

Še več, tudi vprašanja pokopa žrtev povojnih pobojev ni uredila niti prva niti druga Janševa vlada, temveč na pobudo NSI vlada Mira Cerarja v prejšnjem mandatu. Zakon o dostojnem pokopu je podprla tudi komisija za vprašanja prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman.