Šest največjih kitajskih bank se je odzvalo na poziv kitajske centralne banke, naj znižajo obrestne mere za hipotekarna stanovanjska posojila. S tem naj bi poskrbeli za manj zaostrene razmere na kitajskem nepremičninskem trgu, ki zavirajo gospodarsko rast.

Takšna misel je veljala v »mirnem« času, v normalnih razmerah. Gospodarska nihanja niso nič neobičajnega, vendar tokrat nismo več v običajnih, normalnih razmerah. Nemčija je dejansko že približno eno leto v recesiji, posledice pa počasi in nezadržno prihajajo tudi k nam. Že se čutijo zlasti v avtomobilski industriji, saj je v Sloveniji dobršen del gospodarstva odvisen od naročil iz Nemčije.

Ljubljansko okrožno sodišče je nekdanjo direktorico novomeške družbe Adria Mobil Sonjo Gole zaradi sporne posojilne pogodbe med njo in družbo obsodilo na štiri leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Plačati bo morala tudi 135.000 evrov stranske denarne kazni, je poročal spletni portal Žurnal24.

Slovenija po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža spremlja dogajanje v evropski avtomobilski industriji, ki se je znašla v težavah. Pred ministrskim zasedanjem v Bruslju je poudaril, da si je treba prizadevati za okrepitev položaja Slovenije v avtomobilski industriji, pri čemer komunicirajo z različnimi akterji.

Za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva je ključen dvig produktivnosti, je včeraj ob predstavitvi poročila o prihodnosti konkurenčnosti EU poudaril nekdanji italijanski premier Mario Draghi. Po njegovem mnenju evropsko gospodarstvo potrebuje dodatne naložbe v višini od 750 do 800 milijard evrov letno.

Od junaka do bedaka v politiki je lahko kratka pot. Kar z rokami naredi danes, jutri podre z ritjo. Robertu Golobu, predsedniku vlade, je prejšnji teden to uspelo že »včeraj«.

Slovensko družbo zavestno razcepljajo predvsem ljudje, ki jo tudi upravljajo – na levi in na desni.

Nadaljujem z orisom zadnjih treh značilnosti slovenske družbe. Gre za razsežje vrednot oziroma za naučeno dojemanje realnosti, ki je tako izraz hotenih pritiskov kot odzivanja ljudi na družbeno resničnost. Razmere v družbi pač vplivajo na to, kako vidijo sebe ljudje, ki v njej živijo. Brez najmanjšega dvoma je njihovo odzivanje docela razumno.

Slovenska družba je bila v preteklosti, kot je brez dvoma tudi danes, razdeljena na dva nasprotna politična in mnenjska pola, ki si vsak po svoje razlagata slovensko zgodovino.

Gospodarsko ministrstvo je s SID banko in Slovenskim podjetniškim skladom (SPS) predstavilo povratne spodbude, ki so na voljo podjetjem. Do konca leta bodo omogočili preko 512 milijonov evrov posojil in finančnih instrumentov. "Cilj je podpreti podjetja pri njihovi rasti, razvoju in poslovanju," je povedal minister Matjaž Han.

Oblast se mora zamenjati, saj aktualna vlada uničuje Slovenijo, je na včerajšnjem dogodku NSi v Ljubljani dejal predsednik stranke Matej Tonin. Z orisom po njihovi oceni slabega stanja so pritrjevali govorci s področij davkov in javnofinančne politike, kmetijstva, zdravstva ter medijev in komuniciranja.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Nekdanji minister za gospodarstvo in ekonomist dr. Matej Lahovnik opozarja na še en problematičen ukrep sedanje vlade: dohodninski davčni razredi se ne bodo usklajevali z inflacijo.

Premier Robert Golob si še kar zabija avtogole. Po novem letu je pripravo seznama letošnjih vladnih prioritet zaupal ministru za delo (in podpredsedniku vlade) Luki Mescu iz stranke Levica. Ena od prioritet je davčna reforma. Ko se skrajna levica loti davkov, je to pot v dodatno obremenjevanje podjetnikov, sesuvanje srednjega sloja in najbolj produktivnih posameznikov.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob se je danes udeležil slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za izgradnjo Visokotehnološkega centra za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil farmacevtske družbe Lek v Lendavi. Gre za eno izmed najvišjih tujih neposrednih naložb v zgodovini Slovenije.

Predstavniki vlade so se danes na temo predloga interventnega zakona v zdravstvu sešli s predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij. Gospodarstvo od vlade zahteva umik nekaterih zakonskih rešitev. O nekaterih rešitvah so se že dogovorili, glavna vprašanja pa ostajajo odprta. Dialog bodo nadaljevali še ta teden, so povedali po srečanju.

Finančni minister Klemen Boštjančič zahtevo delodajalskih in kmetijskih organizacij za razveljavitev ukrepov, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo, šele nato so se pripravljene vrniti za pogajalsko mizo, vidi kot izsiljevanje. Premier Robert Golob je medtem predstavnike delodajalcev že povabil na pogovor, sešli se bodo v sredo.

Predstavniki podjetij so na današnjem Vrhu slovenskega gospodarstva izpostavili potrebo po debirokratizaciji, zagotavljanju sredstev za inovacije, raziskave in razvoj ter podpori zagonskim podjetjem. Na panelu z naslovom Simfonija trajnosti in inovativnosti so poudarili tudi pomen usklajenosti pri razvoju. Na Brdu je bil prisoten ne samo vrh slovenskega gospodarstva ampak tudi politike – poleg predstavnikov vlade s premierjem Robertom Golobom na čelu tudi ministri in nekaj nekdanjih predsednikov slovenske vlade. Tonetu Ropu je tako v klopeh in nato še na odru družbo delal Janez Janša. Kaj mu je šlo po glavi, ko je moral iz občinstva gledati in poslušati Goloba, ki je bil ta dan na Brdu glavni?

Združenje Povezani smo je danes v DZ vložilo 56.267 podpisov za vpis gotovine v ustavo. Zavzema se za to, da bi gotovina kot zakonito plačilno sredstvo obstala, ne glede na to, ali bo v prihodnosti morda uveden digitalni denar, je na današnji novinarski konferenci dejal pobudnik zbiranja podpisov Ivan Jurgec.