Torej ni presenetljivo, da predvsem v zadnjem mesecu dni mediji poročajo o vedno novih primerih selitve slovenskih podjetij na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo in celo na Madžarsko. Ob vsem tem so se v zadnjih dveh letih, še posebej pa letos enormno povišali tudi prispevki za samostojne podjetnike, zaradi česar se nam v prihodnjih mesecih utegne zgoditi tudi množično zapiranje s. p.-jev.

Slovensko gospodarstvo se trenutno sooča z resnimi izzivi, ki jih prinaša povišanje stroškov dela. Delodajalci so že lani opozarjali na nujnost ukrepov države, ki bi omilili to problematiko, a rešitve še vedno ni na vidiku. Zakonodajne spremembe so namreč dodatno obremenile podjetja, še posebej tista, ki poslujejo na čezmejnih trgih. Zvišanje obdavčitve delavcev, napotenih na delo v tujino, je povzročilo, da so stroški dela narasli za približno 30 odstotkov. Lanska anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je tako razkrila, da 62 odstotkov podjetij razmišlja o selitvi v tujino zaradi novih zakonodajnih sprememb in višjih davkov, pri čemer so najpogostejše destinacije Hrvaška, Avstrija in Nemčija.

Sprejetje novega zakona o čezmejnem izvajanju storitev je odprlo vrsto vprašanj. Predvsem je odprava določbe, ki je omogočala plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od bruto plače, ki bi jo delavci prejemali v Sloveniji, povzročila znatno povečanje stroškov dela. Delodajalci so se soočili z zmanjšanjem neto prejemkov zaposlenih, kar je dodatno otežilo njihovo konkurenčnost na mednarodnem trgu. Ministrstvo za finance je sicer ocenilo, da bodo učinki spremembe manjši od pričakovanih, a realnost na terenu kaže drugačno sliko. Nekatera podjetja na štajerskem koncu so se že preselila v Avstrijo in na Hrvaško oziroma tam odprla podružnice.

Profimedia

Štajerska gospodarska zbornica je zakon kritizirala kot nepremišljen in brez ustrezne ekonomske analize, ter pozvala k izenačitvi napotenih delavcev v gospodarstvu z javnimi uslužbenci glede dohodninskih olajšav. Ta poziv je še posebej pomemben, saj se zdi, da sosednje države, kot sta Avstrija in Hrvaška, izvoz storitev spodbujajo z davčnimi olajšavami, kar dodatno otežuje položaj slovenskih podjetij. Primerjalni podatki so pravzaprav precej skrb zbujajoči, saj so plače na Hrvaškem za enak bruto znesek višje, kar dodatno motivira podjetja k selitvi. Alarmantna je tudi analiza, ki napoveduje, da bo letos približno 14 odstotkov podjetij zapustilo Slovenijo, medtem ko se delež tujih podjetij, ki želijo investirati v Sloveniji, zmanjšuje.

Medtem ko Slovenija v kontekstu »izboljšanja blaginje« razmišlja le v smeri dvigovanja minimalne plače, s čimer po neki levičarski logiki želi poskrbeti predvsem za »pregovorno izkoriščanega navadnega delavca«, hkrati pa nenehno uvaja nove dajatve, ki bremenijo podjetja, sosednje države vlagajo v davčne olajšave, debirokratizacijo in spodbujanje podjetništva. Tudi samo dejstvo, da se sosednje države, kot sta Hrvaška in Madžarska, trudijo ustvariti bolj stimulativno podjetniško okolje, pa dodatno spodbuja odhod slovenskih podjetij. Poleg tega je tudi odhod delavcev v tujino zaradi nezmožnosti podjetij, da jim v Sloveniji zagotavljajo višje plače, alarmanten signal, ki kaže na nujnost ukrepov.

Vse to pa se dogaja v kontekstu povišanja povprečne plače v Sloveniji, ki je v letu 2024 znašala 2394,92 evra bruto. Dvig povprečne plače prinaša višje prispevke za samostojne podjetnike, kar dodatno obremenjuje podjetja. Od marca dalje samostojni podjetniki že plačujejo višje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, poleti pa se jim obeta še nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da se bodo minimalni prispevki za samostojne podjetnike dvignili na več kot 614 evrov, kar je skoraj 200 evrov več kot leta 2021. Vse te spremembe in povišanja stroškov dela postavljajo slovenska podjetja pred resne izzive.

Zato je ključno, da se v prihodnje osredinimo na iskanje rešitev, ki bodo podprle podjetja in delavce ter zagotovile stabilno in trajnostno rast slovenskega gospodarstva. Vlada bi morala aktivno sodelovati s podjetniki in strokovnjaki, da bi razvila strategije, ki bi zmanjšale obremenitve in povečale konkurenčnost. To vključuje tudi analizo učinkov veljavnih zakonov in predlogov, ki se trenutno obravnavajo, ter iskanje načinov za izboljšanje razmer za podjetja, ki se ukvarjajo s čezmejnim opravljanjem storitev.

Politika si lahko zatiska oči, a jasno je, da je slovensko gospodarstvo na razpotju. Brez hitrih in učinkovitih ukrepov se lahko zgodi, da bomo priča eksodusu slovenskih podjetij v tujino, kar bi lahko imelo daljnosežne negativne posledice za delovna mesta in gospodarsko stabilnost v Sloveniji. Zgolj strastno načelno zagovarjanje socialne pravičnosti in pregovorni boj za delavske pravice v 21. stoletju nista dovolj.

Tudi Ernesto »Che« Guevara, ikonična figura kubanske revolucije, je bil prepričan, da se bori za boljši svet, pa je njegova politika in ekonomska strategija na Kubi privedla do resnih težav v gospodarstvu, kar je imelo dolgoročne posledice za državo in njene prebivalce. V letu 2025 si nihče v Sloveniji ne želi, da Slovenija postane Kuba.