Vlada za letos predvideva proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov. Ali je ta številka kljub znanim okoliščinam pandemije covid-19 res napihnjena, kot menijo nekateri, in kaj bi bilo lahko v ozadju.

Leta 2004 se je ob nekdanjem predsedniku republike Milanu Kučanu v Cankarjevem domu v Ljubljani zbrala smetana tedanjih slovenskih gospodarstvenikov in drugih vplivnežev. Ustanovili so društvo Forum 21. Predstavljamo, kaj je Forum 21 predstavljal na začetku in kakšna je njegova vloga danes.

Ameriško gospodarstvo je zaradi pandemije covida-19 beležilo ogromen padec bruto domačega proizvoda (BDP), ki je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 32,9 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki ameriške vlade. Gre za največji padec doslej, h kateremu je največ prispeval 34,6-odstotni padec zasebne potrošnje.

Nemški bruto domači proizvod (BDP) je v drugem četrtletju upadel za 10,1 odstotka, kar predstavlja največji padec v nemški povojni zgodovini. Nemški statistični urad je ocenil, da gre za "zgodovinski padec", ki je bil na četrtletni ravni hujši tudi od padcev v finančni krizi v letih 2008 in 2009. Presegel je tudi napovedi analitikov.

Eden večjih premikov na tokratnem vrhu EU so sklepi o novih lastnih virih EU, ki med pogajanji niso bili v središču pozornosti javnosti, čeprav so za prihodnost ključni, je danes v Bruslju poudaril premier Janez Janša. Izpostavil je zlasti digitalni davek, ki je po njegovih besedah verjetno največji potencialni lastni vir EU.

Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Dogovor!" je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse, je poudaril premier Janez Janša ob prihodu na današnje zasedanje voditeljev članic EU, ki bodo že četrti dan poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Povezava vladavine prava in evropskega proračuna je eno ključnih odprtih vprašanj.

Premier Janez Janša je danes v Bruslju ocenil, da po ponoči doseženem napredku obstaja dokaj realno upanje, da voditelji članic EU "danes ali jutri" dosežejo končni dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, tako glede prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna kot glede sklada za okrevanje.

V prvem mesecu uporabe turističnih bonov, od 19. junija do 19. julija, je bilo unovčenih nekaj manj kot 150.000 bonov v skupni vrednosti 20,5 milijona evrov. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je z izvajanjem ukrepa zadovoljen in napoveduje, da bodo do konca poletja pripravili načrt za dodatno spodbujanje gospodarstva.

Voditelji članic EU po treh dneh zasedanja in neprespani noči še vedno niso dosegli dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevanje vrha je predvideno ob 16. uri. Takrat se pričakuje nov pogajalski predlog. Po ostrih nočnih izmenjavah naj bi bilo zdaj vzdušje bolj pozitivno.

Madžarski premier Viktor Orban vztraja pri nasprotovanju načrtovani povezavi med spoštovanjem vladavine prava in evropskim proračunom, ki da je povsem nov mehanizem, za pripravo katerega bi potrebovali veliko časa. Ob tem je oster do nizozemskega premierja Marka Rutteja, ki da ga "sovraži" in hoče "kaznovati" Madžarsko.

Premier Janez Janša je maratonska pogajanja o svežnju o obnovi Evrope po pandemiji covida-19 v komentarju na Twitterju opisal kot "test vztrajnosti". "EU se ponovno kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana," je še zapisal.

Voditelji članic EU so že drugi dan celodnevnih pogajanj v Bruslju končali brez preboja pri iskanju dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevali bodo v nedeljo opoldne, je po Twitterju sporočil govorec predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V nedeljo se pričakuje nov pogajalski predlog.

Voditelji članic EU so po skoraj 14 urah pogajanj o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 prvi dan zasedanja končali v klavrnem vzdušju. Zataknilo se je pri vprašanju odločanja o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje, ker nizozemski premier Mark Rutte osamljeno vztraja pri odločanju s soglasjem. Nadaljevali bodo ob 11. uri.

Voditelji članic EU bodo danes in v soboto na prvem srečanju v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev poskušali doseči kompromis o zajetnem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Odprtih vprašanj je še precej, stališča se zdijo močno vsaksebi, a po neuradnih ocenah doseči dogovor ta konec tedna ni nemogoče.

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo proti Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) glede ugotovitev v zadevi Izolski otok. Ugotovitve so tako pravnomočne, je danes sporočila komisija, po oceni katere gre za pomembno potrditev dela KPK na področju lobiranja in usmeritev za nadaljnje delo na tem področju. Gre za razvpiti lobistični obisk nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku, ki ga minister ni odklonil ali prijavil KPK.

Evropska komisija je danes Evropi napovedala še globljo recesijo kot spomladi, saj je odpravljanje posledic omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa bolj postopno, kot je bilo pričakovati tedaj. Napoved za območje evra za letos je poslabšala za odstotno točko na 8,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi beležilo 6,1-odstotno rast.

Evropska komisija je danes Sloveniji za letos napovedala sedemodstotni padec BDP, kar je enako, kot je predvidela tudi v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast, kar je za 0,6-odstotne točke manj, kot je predvidela maja.

Evropska komisija bo danes objavila poletno gospodarsko napoved, ki vključuje podatke o bruto domačem proizvodu in inflaciji, ne pa tudi o javnih financah. V prejšnji, spomladanski napovedi je opozorila, da je evropsko gospodarstvo pred recesijo zgodovinskih razsežnosti, ki bo globoka in neenakomerna.

Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj posvarila državljane pred nepremišljenim ravnanjem in jih opozorila, naj ne ignorirajo nevarnosti, ki jo še vedno predstavlja novi koronavirus. Pandemije ni konec in razmere v državi ostajajo resne, je podarila. V Nemčiji so v zadnjih 24 urah potrdili 687 primerov okužb. Umrlo je šest bolnikov s covidom-19.