Ozadje Macronovega obiska: gospodarski obrat proti Franciji in Švici
Ali se v ekonomskem smislu res pomikamo iz germanske v romansko interesno sfero, torej od Nemčije in Avstrije k Franciji, kot bi kdo pomislil ob obisku Emmanuela Macrona.
Ali se v ekonomskem smislu res pomikamo iz germanske v romansko interesno sfero, torej od Nemčije in Avstrije k Franciji, kot bi kdo pomislil ob obisku Emmanuela Macrona.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in premier Robert Golob sta danes v Ljubljani poudarila pomen krepitve evropske konkurenčnosti in tesnejšega sodelovanja med državama, zlasti v gospodarstvu in energetiki.
Če je Robert Golob »zafrknil«, ko je prehitro »bleknil«, bo moral zdaj »odfrkniti«. Najti bo moral izhod, morda bo postavil vsaj merila ali obvezno minimalno božičnico …
Za dolgoročni gospodarski razvoj regije niso ključni zgolj razvojni načrti, temveč predvsem stabilna in zanesljiva podjetja, ki razumejo pomen gospodarskega, okoljskega in družbenega ravnovesja. Eno takšnih podjetij je Alpacem Cement, ki s proizvodnjo cementa predstavlja enega večjih delodajalcev in davkoplačevalcev v zahodni Sloveniji. Poleg tega je ključen strateški partner države na področju oskrbe z gradbenimi materiali ter pri prizadevanjih za prehod v nizkoogljično gradbeništvo.
Dr. Rok Spruk je nase opozoril že v rosnih letih, na začetku študija ekonomije, ko je tudi v Reporterju objavil nekaj kolumn. Že tedaj je bil zanimiv sogovornik, ki je izstopal iz lastne generacije, sedaj, ko službuje kot izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa je dialog z njim prava poslastica. Med drugim je dr. Spruk, ki je doktorat pridobil iz kvantitativne ekonomske zgodovine na Univerzi Utrecht na Nizozemskem, na podlagi aktualnih dogajanj lepo razložil gospodarsko prihodnost naše države in sveta.
Agencija Valicon je konec junija ugotovila, da so Slovenci vendarle pripravljeni več nameniti tudi za obrambo; večinsko so se po tej raziskavi strinjali s povečanjem na tri odstotke BDP, ne s petodstotnim deležem.
Kakšni bi lahko bili volilni učinki slabših gospodarskih kazalcev v prvem polletju? Kaže, da se bodo nadaljevali tudi do konca leta; nič dramatičnega, a ni kar tako, če smo se odrezali slabše od povprečja držav Evropske unije. Odvisno od tega, kako se bodo, med njimi je najpomembnejši opešana gospodarska rast, prevedli v naša občutja z življenjskimi razmerami.
Carinske stopnje, ki jih predvideva trgovinski dogovor med EU in ZDA, bodo nemškemu bruto domačemu proizvodu (BDP) odvzele 6,5 milijarde evrov oziroma 0,15 odstotka, so za nemški poslovni časnik Handelsblatt izračunali analitiki ekonomskega inštituta IfW. Za slovenski BDP bi to po izračunih Financ pomenilo sto milijonov evrov.
Ameriški predsednik Donald Trump in njegovi kritiki se strinjajo o eni stvari: njegovo predsedovanje bi dramatično vplivalo na ameriško gospodarstvo. Prvi govori o novi zlati dobi Amerike, drugi napovedujejo gospodarsko izredno stanje. Po petih mesecih se ni zgodilo nič od tega, na površini stvari niso ne odlične ne grozne, čeprav se v ozadju kopičijo silnice, ki bi lahko pripeljale do ekonomske katastrofe. Vse bolj so nezadovoljni tudi volivci, a jih ta hip jezijo predvsem obrobnosti.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v torek in sredo izvedel večje število hišnih preiskav na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Celje, Koper in Maribor zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, pranja denarja in davčne zatajitve. Kaznivih dejanj je osumljenih 67 fizičnih oseb, štirim osebam je bila v torek odvzeta prostost.
Borut Pahor ni član stranke SD, zato ga iz nje ne morejo izključiti, je ob kritikah vidnih članov SD do nekdanjega predsednika pojasnil aktualni prvak SD Matjaž Han. Za članstvo v stranki morajo posamezniki spoštovati in deliti socialdemokratske vrednote in plačevati članarino, je zatrdil.
Medtem ko se nad Deželo zbirajo temni oblaki, predsednica rešuje osrednjo zgodovinsko travmo te države in nadaljuje proces, ki ga je začel njen predhodnik. Toda preteklost ne bo rešila gospodarske krize, ki se nam bliža. O tem ni več dvomov.
Nemški svet modrecev, ki ga sestavljajo ugledni ekonomisti, je največjemu evropskemu gospodarstvu za letos napovedal stagnacijo. Še novembra je petčlansko posvetovalno telo vlade ocenjevalo, da se bo nemški bruto domači proizvod letos okrepil za 0,4 odstotka.
Ameriški predsednik Donald Trump je v luči trgovinske vojne, ki jo je sprožil s Kitajsko, včeraj na odprtem zasedanju svoje vlade posredno priznal, da bo v ZDA po novem na voljo manj prodajnih artiklov, ki bodo dražji, vendar vztrajal, da bodo carine veliko bolj prizadele Kitajsko. Morda bodo imeli otroci dve namesto 30 punčk, je karikiral Trump.
Gospodarstvo je temelj vsake države, saj neposredno vpliva na blaginjo njenih državljanov, stabilnost in razvoj. V Sloveniji, majhni, a dinamični državi v osrčju Evrope, je gospodarstvo ključno za zagotavljanje kakovosti življenja, socialne varnosti in trajnostnega razvoja. Toda v zadnjih letih smo priča številnim izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, tehnološki napredek in spremembe v zakonodaji, politika pa kljub nenehni skrbi za »socialne pravice« vsem tem izzivom očitno ni kos in nikakor ne zmore oblikovati okolja, ki bo spodbujalo gospodarsko rast in razvoj.
Obseg svetovne trgovine se bo verjetno letos znižal zaradi posledic carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta bo namreč okrepila negotovost, ki prinaša hude negativne posledice, je danes opozorila Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Obseg blagovne menjave se bo zmanjšal od 0,2 do 1,5 odstotka, so napovedali.
Carine, ki jih uvajajo v ZDA, predstavljajo začetek obdobja gospodarskega protekcionizma in povečane negotovosti v svetovni trgovini. V tem času bodo uspešna tista podjetja, ki se bodo znala hitro prilagoditi, tudi z naložbami v ključne trge, kot so ZDA. To je priložnost tudi za slovenska podjetja, menijo v družbi Boston Consulting Group.
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v pogovoru za francoski radio France Inter dejala, da bi se morala Evropa v luči carin, ki jih uvaja predsednik ZDA Donald Trump, usmeriti v gospodarsko neodvisnost. Ob tem je poudarila, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo skupaj z izvajalskimi institucijami in SID banko letos zagotovilo 675,4 milijona evrov razvojnih spodbud. Sredstva bodo namenjena spodbujanju podjetništva, raziskav in razvoja, gospodarskega prestrukturiranja, lesarstva, turizma, športa, digitalizacije, internacionalizacije ter rokodelstva.
Treba bi bilo spet začeti govoriti o radikalnih reformah, sicer resnih sprememb ne bo, je na poslovnem zajtrku gospodarskega kluba NSi dejal ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Opozoril je med drugim še na problematiko močne rasti javnofinančnih izdatkov v zadnjih letih in se dotaknil tudi trenutnih trgovinskih trenj v svetu.