DZ je danes potrdil osmi protikoronski zakon, ki prinaša dodatnih 320 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Ključna sta subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, v zakonu pa so zapisane tudi globe za preskakovanje vrstnega reda pri cepljenju.

Območje evra je lani po sezonsko prilagojenih podatkih beležilo 6,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je ta v EU upadel za 6,4 odstotka, kaže danes objavljena prva ocena Eurostata. V lanskem zadnjem četrtletju je BDP po odboju v tretjem v obeh območjih zaradi ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 upadel.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek si bo v okviru obiska v Združenih arabskih emiratih danes med drugim ogledal prizorišče svetovne razstave Expo 2020 v Dubaju. Slovenija bo tudi slovesno v upravljanje prevzela svoj paviljon, s katerim se bo na Expu šest mesecev predstavlja svetu kot zelena in pametna država.

V devetih statističnih regijah z boljšo epidemiološko sliko bodo od ponedeljka lahko spet odprti avtoservisi in servisi koles ter specializirane otroške trgovine. Že s soboto bodo v rdečih regijah spet delovala smučišča, pogoj za smučanje bo negativen hitri test na okužbo z novim koronavirusom, je včeraj sporočil premier Janez Janša.

DZ je včeraj sklenil, da razpis zakonodajnega referenduma o sedmem protikoronskem zakonu ni dopusten. Sprejemu sklepa so nasprotovali poslanci dela opozicije, ki so vnovič opozarjali, da zakon ob sicer koristnih ukrepih za blažitev posledic epidemije covida-19 vsebuje tudi določbe, ki s tem niso povezane. Zakon je že objavljen tudi v uradnem listu.

DZ je včeraj sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov. Tudi ta prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa tako kot prvi protikoronski zakon dodatke za najbolj ranljive skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente in družine. V njem je zapisana tudi možnost prisilnega upokojevanja.

DZ bo na današnji izredni seji potrjeval nov protikoronski zakon, ki ga je vlada pripravila z namenom omilitve posledic drugega vala epidemije covida-19. Tudi ta, tako kot predhodnih šest, prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa še vrsto dodatkov za najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Le še danes je mogoče po državi koristiti nekatere storitve, denimo frizerske in kozmetične, obiskati cvetličarno ali avtopralnico ter nekatere trgovine, med drugim s tehničnim blagom, preden se s četrtkom za čas praznikov nabor dovoljenih dejavnosti znova skrči. Od četrtka do 4. januarja bo spet veljal bolj strog režim.

Premier Janez Janša je v odgovoru na poslanska vprašanja v DZ dejal, da Slovenijo čaka zahteven spopad z zadnjo tretjino epidemije covida-19, nato pa bo prišel čas za odpravo posledic. Dogovor o svežnju za okrevanje evropskega gospodarstva po njegovih besedah "krepi luč na koncu tunela", Slovenija pa bo del sredstev namenila tudi za zdravstvo.

O tem, kdo so najpremožnejši Slovenci, mediji precej poročajo, vendar imajo tuji bogataši, ki investirajo pri nas, še precej več pod palcem. Premoženje nekaterih se meri celo v milijardah evrov. Predstavljamo, kdo so ti tujci in kaj imajo v lasti.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji za sedem dni podaljšala ukrepe iz odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Nov odlok, ki jih podaljšuje, bo veljal od nedelje. V nedeljo bo vlada tudi nadaljevala razpravo glede ukrepov za zajezitev epidemije, in sicer v ožji sestavi.

Vodje slovenskih bolnišnic so na posvetu na Brdu pri Kranju vlado opozorili, da je bolnišničnih rezerv za spopadanje s koronavirusno krizo malo. Prihaja čas drugih obolenj, so opozorili. Medtem vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin še vidi nekaj rezerv, po njegovem se je treba še bolje organizirati.

Vladni predstavniki se bodo danes na dveh ločenih delovnih posvetih srečali z direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov ter predstavniki gospodarstva. Srečanji naj bi pripomogli k oblikovanju pristopa, ki ga namerava vlada ubrati pri nadaljnjem obvladovanju epidemije, spregovorili pa naj bi tudi o investicijah kot delu načrta za okrevanje.

Premier Janez Janša je danes v Bruslju pred sobotnimi pogovori s predstavniki gospodarstva in zdravstva glede koronskih ukrepov poudaril, da Slovenija industrije ne bo ustavljala. Izpostavil je tudi, da se bodo držali načrta v petih stopnjah, pri čemer je edina niša za manevrski prostor možnost sproščanja v posameznih statističnih regijah.

Voditelji članic EU so včeraj v Bruslju potrdili kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov. Bistvo kompromisa je zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.

Poziva k zaustavitvi oz. zaprtju gospodarskih dejavnosti zaradi slabe epidemiološke situacije, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar v ponedeljek posredoval gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, ta ne bo podprl. Kot je zapisal na Twitterju, namesto tega predlaga korenito spremembo strategije boja proti epidemiji.

Medtem ko sta zunanji in prvi minister oba iz vladajoče SDS utrjevala strateško partnerstvo z največjo velesilo (njeno neslavno težko odhajajočo oblastno garnituro) in z največjo med najmanjšimi velesilami (Izraelom), je gospodarski Zdravko Počivalšek v Studiu City jasno priznal: »Ljudje nam ne verjamejo. Po tej poti ne more več naprej.«

Italija je sprožila postopek za razglasitev svoje izključno gospodarske cone v Jadranu, je včeraj v Zagrebu po pogovorih s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom sporočil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Hkrati je izrazil pričakovanje, da bo temu sledila tudi Hrvaška.

V uradnem listu je bil včeraj objavljen zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19, bolj poznan kot šesti protikoronski zakon. V veljavo bo stopil dan po objavi, torej v soboto.

DZ je včeraj potrdil šesti protikoronski zakon, ki ga je vlada pripravila z namenom omilitve posledic drugega vala epidemije covida-19. Njegova poglavitna novost je delno kritje fiksnih stroškov tistih podjetij, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije upadli za najmanj 30 odstotkov. Skupna vrednost ukrepov je ena milijarda evrov.