Možnosti za uspeh vodilnih strank, ki kandidirajo na evropskih volitvah v Sloveniji, so se še okrepile, kaže najnovejša anketa, ki jo je za Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Delež volivcev, ki ne vedo, za koga bodo glasovali na junijskih volitvah, se je krepko znižal. Najbolj negotov je izzid posvetovalnega referenduma o gojenju konoplje.

Anketa, ki jo je za časnik Delo pripravila Mediana, kaže, da bi SDS dobila štiri evropske poslance, Gibanje Svoboda dva, po enega poslanca pa Vesna, SD in NSi. Analiza podatkov kaže, da bi zunajparlamentarna stranka Resni.ca, če bi dobila še nekaj manj kot 2000 glasov volivk in volivcev, lahko dobila enega evropskega poslanca na račun SDS.

Predsednika dveh največjih parlamentarnih strank, Gibanja Svoboda Robert Golob in SDS Janez Janša sta za portal N1 pred prihajajočimi evropskimi volitvami soočila nekatere poglede na evropske in domače teme. Janša si v EU želi "popravkov" sedanje smeri, Golob svari pred desnim populizmom.

SDS je tudi v tokratni referendumski kampanji posegla po plakatih, v katerih uporablja grafične elemente Gibanja Svoboda. V slednji vidijo to kot odraz obupa SDS pred prihajajočimi volitvami in referendumi, o ukrepanju še razmišljajo. Medtem zakonitost ravnanj SDS pri širjenju personaliziranih videonagovorov preverja Informacijski pooblaščenec.

»Moja fotografija je bila zlorabljena za promocijo politične stranke, ki je ne podpiram. Sem in ostajam članica Svobode,« se je na facebooku razburila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Marjan Šarec je bil kamniški župan, predsednik vlade, zdaj je obrambni minister, zelo verjetno bo kmalu evropski poslanec. V Evropskem parlamentu si najbolj želi sodelovati na področju obrambe, varnosti ter zaščite in reševanja.

Po že dalj časa trajajočem nezadovoljstvu jeseniškega občinskega odbora Gibanja Svoboda z delovanjem občinske uprave je omenjena stranka, ki ima v občinskem svetu največ svetnikov, ob sredini seji občinskega sveta izstopila iz koalicije župana Petra Bohinca (SD). Odstopila je tudi podžupanja Sabina Mulalić.

Klemen Grošelj zdaj vodi evropsko listo Zelenih Slovenije. Pri projektu so mu pomagali ljudje iz kroga Gregorja Golobiča, kjer pripravljajo alternativno stranko, ki bi povezala razočarance nad Robertom Golobom.

Po javnomnenjski anketi Ninamedie, ki jo je danes objavil Dnevnik, naj bi SDS dobila tri evropske poslance in ne štirih, kot pričakujejo. Po dva mandata naj bi dobila Gibanje Svoboda in Vesna z nosilcem Vladimirjem Prebiličem, po enega pa SD in NSI.

Namesto Monike Pekošak, ki ji je funkcija poslanke Svobode prenehala aprila, bo funkcijo poslanca opravljal Branko Zlobko, so sporočili iz Državne volilne komisije. Pekošak je odstopila iz osebnih razlogov, Zlobko pa je državni volilni komisiji potrdil, da sprejema mandat poslanca za preostanek mandatne dobe DZ namesto Pekošak.

V Evropi igramo v prvi ligi, to je slogan Zelenih Slovenije na evropskih volitvah. Stranka v slovenski politiki že dolgo nima pomembne vloge, na zadnjih volitvah je nastopila na skupni listi Povežimo Slovenijo, ki ji prav tako ni uspel preboj v državni zbor.

Po 32 letih se z vrha največje opozicijske stranke poslavlja Janez Janša. Slabo leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami v SDS pride do prenove, pomladitve, ki je med Janšo in Logarjem dogovorna, sporazumna, s širšo podporo.

Ko je nepovezana poslanka in kandidatka Zelenih Slovenije za evropsko poslanko Mojca Šetinc Pašek na facebooku objavila fotografijo prihoda partizanov v osvobojeni Maribor 9. maja 1945, na kateri je tudi njen dedek, je bila deležna očitka, da se zaradi povezovanja z Andrejem Čušem, nekdanjim vidnim članom SDS in danes predsednikom Zelenih, njen dedek obrača v grobu.

Bosta vladni stranki, ki sta izglasovali referendumski trojček, znali izrabiti njihov aktivacijski potencial za izboljšanje izida evropskih volitev? Ne manjka tistih, ki o tem dvomijo; Gibanje Svoboda – v referendumsko kampanjo je stopilo že pred prvomajskimi prazniki – je sprožilo nevarno igro, ki ji (morda) ne bo kos.

Podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon se je na odločitev Klemna Grošlja, Aleksandra Merla in Mojce Šetinc Pašek, da kot kandidati za evropske volitve nastopijo na listi Zelenih Slovenije, odzval z besedami, da so na listi Svobode prednost dobili ljudje, ki so "podvrženi ekipnemu duhu", in ne pogoju "ali sem prvi na listi ali me ni".

Gotovo se še spominjate referenduma o družinskem zakoniku leta 2012, po katerem bi bili pri pravici do posvojitve otrok homoseksualni pari izenačeni s heteroseksualnimi. Vse ankete so kazale, da bodo podporniki zakona slavili z veliko razliko, na koncu pa je približno 55 odstotkov volivcev glasovalo proti zakonu.

Bojan Krajnc, urednik na RTV Slovenija, o padcu podpore Robertu Golobu

Ko je minuli ponedeljek odgovarjal na poslanska vprašanja, je Robert Golob napovedal, da se bo njegova vlada lotila tako korenitih reform, da bo zanje potrebovala dva mandata. In dodal, da se v letu ali dveh, še manj pa v mesecu ali dveh ne da resetirati celotne države. Premier je s temi bese-dami povedal, da bo za dokončanje popolnega resetiranja Slovenija potreboval osem let, kar pomeni, da bomo, če se mu bo želja uresničila, Svobodnjake na oblasti gledali še skoraj šest let.

Preverili smo, koliko in koga so poslanske skupine zaposlovale v tem mandatu državnega zbora.

Udeležba na junijskih volitvah v Evropski parlament naj bi bila višja zaradi geopolitičnih varnostnih groženj, ocenjujejo analitiki. Grožnja iz Moskve, vojna v Ukrajini in kibernetski napadi ruskih hekerjev, ki so moderna oblika Putinove vojske, naj bi na volišča po evropskih državah pognale tudi lepo število tistih, ki se jih drugače ne bi udeležili. Z višjo udeležbo bi lahko prišlo do kontra učinka, kot ga načrtujejo v Kremlju, ki že vrsto let po številnih evropskih državah (finančno) podpirajo politične populiste, ki razbijajo EU, da bi na koncu več glasov prejele zmerne, sredinske stranke.