Svoboda je provokativno dala na dnevni red razpravo in glasovanje o spremembi ustave, s katero bi uvedli t. i. preferenčni glas, da bi bolj volili ljudi kot stranke, na dnevni red so dali v bistvu predlog, ki ga je pripravila Nova Slovenija. Da Nova Slovenija svojega predloga ni podprla, je vsekakor svojevrstni absurd in ponovni dokaz, kako nesmiselno in nepremišljeno zna ravnati in odločati slovenska politika, ne glede na to, na katero stran sodi.

Skratka, predlog ni bil sprejet, četudi se je na referendumu za preferenčni glas odločilo prek 70 odstotkov udeležencev, za sprejetje bi bili potrebni tudi glasovi npr. Nove Slovenije, ki pa je bila proti. Razprave pa so bile spet »izjemne«: poslanci so govorili predvsem o sebi! Prednostni glas – kaj bi prinesel? Izvoljeni bi bili bolj medijsko prepoznavni ljudje, npr. novinarji, igralci, tisti, ki bolje obvladajo družbena omrežja, ki so bolj prepričljivi, večinoma pa v smislu: kaj pa jaz? Takšnim je mogoče odgovoriti le – če vas nihče ne prepozna, potem ko ste že tri leta v državnem zboru, res ni rešitve za vas! Pravzaprav je neverjetno, da je tako malo veličine in ponosa med izbranci ljudstva!

Boštjan Podlogar/STA

Še bolj neverjetno pa je sprenevedanje glede poslanca Svobode Miroslava Gregoriča, ki se ni mogel spomniti, ali je prijavil ali ne funkcijo prokurista, ki jo je opravljal v svoji oz. družinski zobozdravstveni firmi. Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič ga je zelo nespretno zagovarjala, ovinkarila z izgovorom, da bodo čakali, kaj bo KPK presodila. Funkcija, ki jo je opravljal, pač ni združljiva s poslansko funkcijo. To je dejstvo. In moram priznati, da je predsednica parlamenta U. Klakočar Zupančič kar poskočila v mojih očeh, ko je rekla, da bi moral odstopiti. Vsi smo krvavi pod kožo, najbrž ga ni, ki ne bi kdaj grešil, a da si je Gregorič privoščil še to, da je o temi »dvoživk« v zdravstvu celo razpravljal v parlamentu!? V KPK so takoj povedali, da mesto prokurista v podjetju po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni združljivo z opravljanjem poslanske funkcije.

Gregorič pa o odstopu? Ni govora, je pribil. Kakšna brezobzirnost! Seveda pa se Gregorič ni mogel še bolj sramotiti in glasovati proti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero je koalicija razmejila javno in zasebno zdravstvo. Janševa SDS je sejo ob tej razpravi zapustila, NSI je bila proti, a zakon so poslanci večinsko podprli. Če sem prav razumela, se ga bo začelo »uporabljati« šele čez kakšno leto. Seveda, prehodno obdobje. A najbolj debilna razprava v parlamentu je bila, ko je nekdo »jamral«, da bo koalicija z zakonom silila zdravnike delati 250 ur mesečno, češ da so že zdaj pogosto povsem izčrpani.

Zakon namreč omogoča, da bodo zaposleni lahko delali več, če bodo želeli, v svoji zdravstveni organizaciji. A to, da so delali v svoji npr. javni bolnišnici, potem pa še pri zasebniku ali celo vodili svoje zdravstveno podjetje, pa ni bilo naporno? Koliko pa zdaj delajo? Da ne bo kdo nesramno komentiral, da je morda kakšen zdravstveni delavec v javni službi »zabušaval«? In vse to presekati? Da je Golob vztrajal ob vseh nasprotovanjih in pritiskih? Treba mu je priznati, da ima »jaj..«. Ob vseh neumnostih, zaletavanjih, ki smo jih morali v treh letih kritizirati, pa mu je vztrajnost za spremembe v zdravstvu vendarle treba priznati! Nihče doslej si ni upal ali pa je obupal. Ali pa zaradi koristi pogledal stran.

Ob vseh neumnostih, zaletavanjih, ki smo jih morali v treh letih kritizirati, pa je R. Golobu vztrajnost za spremembe v zdravstvu vendarle treba priznati! Nihče doslej si ni upal ali pa je obupal. Ali zaradi koristi pogledal stran.

In kaj bo presodilo ustavno sodišče? Da lahko v bistvu enaka ali podobna dela delamo pri različnih delodajalcih hkrati? Da lahko dobivamo plačo v javnem zdravstvu in skorajda enako delo opravljamo še pri zasebniku ali imamo hkrati še celo zasebno ustanovo? Potem smo pa res »banana republika«.

Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, »grozi«, da bodo zakon, ki torej razmejuje javno in zasebno zdravstvo, ukinili, če pridejo na oblast! Janez Janša, to je področje, kjer boš izgubil! Red na tem področju je neizogiben in kvečjemu bo treba sprejeto nadgraditi! Ne verjamem v Janševo kratkovidnost, saj njegova partnerka U. Bačovnik Janša dela v zdravstvu in gotovo ni slepa, da ne bi videla anomalij, ki se dogajajo tam. Tako trapast pa vendarle ni!

Ob vsem tem pa je bilo v medijih veliko »iskanj« novega/starega obraza za prihodnje volitve. Kar precej namigov je bilo, da bi Borut Pahor lahko popeljal levo opcijo po volitvah v prihodnjem letu spet zmagovito na oblast. To najbrž drži. Ima politični kapital, ima izkušnje, z ničemer se ni zameril volivcem, je zmeren, premišljen in ni ekstremist, ni politični pacient. Vendarle? Morda ima sindrom Milana Kučana, ki nikoli po prenehanju predsedniškega mandata ni več želel v politiko, ampak jo je skušal »uravnavati« iz ozadja? Pahor je previden, a je vendarle mlajši in najbrž ga ni strah, da bi izgubil. Predvidevam, da je preveril tudi večino svojih mednarodnih možnosti, zdi se, da je pristal pri »govorniških« gostovanjih.

Prav gotovo bi na slovenskem političnem prizorišču lahko bil koristen in bi zmogel odbiti močne napade svojih nasprotnikov, predvsem tistih, ki so mu očitali preveliko »prijaznost« in morebitno kooperativnost z desno politično opcijo. Pahor je gotovo na isti strani kot denimo M. Han, ki pravi, da je zagovornik dogovarjanja! Ja, pogovarjati se je treba, ne le napadati, groziti in izključevati. V slovenski politiki jih žal ni prav veliko, ki to zmorejo. A vse bolj kaže – da se bo morda Golob do volitev »sestavil«.