V prihajajoči stranki zanikajo, da bi se dogovarjali za sodelovanje s predsednico državnega zbora.

Vodja najmočnejše opozicijske stranke najbolj ceni javnomnenjska poizvedovanja agencije Parsifal; Mediana, Ninamedia in Valicon zanj niso verodostojne. Po zadnji junijski Parsifalovi meritvi bi med opredeljenimi volivci in tistimi, ki bi zagotovo odšli na volitve, SDS podprlo 39 odstotkov volivcev, Svobodo pa le 22,5 odstotka.

V mandatu trenutne vlade Roberta Goloba še politični poznavalci, kaj šele navadna raja, ne poznajo imen in priimkov vseh ministrov. Kaj šele poslancev, saj so politične elite parlament spremenile v drugorazredno politično institucijo.

V kabinetu predsednika vlade zapis podjetnika Aleša Štrancarja, ki je premierja Roberta Goloba primerjal z diktatorjem Benitom Mussolinijem, razumejo kot poziv k likvidaciji. Policija meni, da bi v tem primeru, kjer gre med drugim za žaljive zapise, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, so zapisali za STA.

Pred začetkom parlamentarnih počitnic sta poslanski skupini Svobode in Levice vložili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Zanimivo je, da od vsega začetka pri pripravi zakona ni sodelovala poslanska skupina SD, ki je imela pomisleke tudi pri pripravi pozneje sprejetega zakona o medicinski rabi konoplje.

V avgustovski anketi Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik izvaja agencija Ninamedia, med strankami največjo podporo ohranja SDS. Volilo bi jo 22,1 odstotka vprašanih, medtem ko bi jo julija 23,4 odstotka. Koalicijske stranke dosegajo praktično enak rezultat kot mesec pred tem: Svoboda 15,7 odstotka, SD 6,9 odstotka in Levica 4,7 odstotka.

S kakšno strategijo namerava SDS zmagati na prihodnjih parlamentarnih volitvah? Ker gre za stranko, ki se že več kot 30 let identificira s svojim voditeljem, bi se vprašanje moralo glasiti takole: Kako misli Janez Janša zmagati na volitvah in sestaviti vlado, če pa zadnje tedne počne vse, da mu to ne bo uspelo? Thompson, antikomunizem pred antifašizmom, brezpogojna podpora Izraelu so le tri točke, s katerimi vodja opozicije ne privablja razočaranih sredinskih volivcev, ampak jih kvečjemu odganja. Ker je Janša prebrisan politik, bi lahko pomislili, da je njegova predvolilna strategija sicer res zmaga na volitvah, ampak povolilno koalicijo bi spet sestavil levi blok. Šibko in nestabilno koalicijo, ki bi jo zatresla že prva afera, bi za ovinkom čakal Janša s svojo agendo in skušal ponoviti leto 2020 …

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.

Od prve seje sedanjega sklica državnega zbora minevajo dobra tri leta, do naslednjih volitev nas loči približno sedem mesecev, večine poslancev pa slovenska javnost sploh ne pozna. Inštitut Danes je nov dan v Parlametru spremlja njihovo aktivnost. Nekateri so zelo aktivni pri glasovanju, zato pa jih skoraj nikoli ni slišati pri razpravljanju – in obratno.

Avgustovska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 21,8 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS, ki bi jo julija volilo 22,3 odstotka volivcev. Na drugem mestu je Gibanje Svoboda, ki ji je podpora zrasla z julijskih 14,2 odstotka na 18 odstotkov. Tako je bila ta mesec edina od parlamentarnih strank z boljšim rezultatom.

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Golob brani oblast, Janša jo spet naskakuje. Nova izzivalca na obeh straneh političnega pola – Logar na desni in Prebilič na levi – bosta nastopila le v stranskih vlogah.

Podpora vladi Roberta Goloba se je od junija še nekoliko okrepila, in sicer znaša 34,6 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,1 odstotka vprašanih, Svoboda se ji je približala s 17-odstotno podporo. Na vrhu priljubljenosti ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

V začetku prihodnjega leta, verjetno proti koncu zime, vsekakor pa blizu pomladi, naj bi bile naslednje parlamentarne volitve. Ali lahko že danes napovemo zmagovalce in poražence? Kaj lahko sklepamo na podlagi dosedanjih trendov in zakonitosti? Ali se nam po levi res obeta desna vlada? Kdo je najverjetnejši prihodnji mandatar oziroma premier?

Gibanje Svoboda je danes na pristojno tožilstvo naznanilo poslanca SDS Žana Mahniča zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Poziv Mahniča k oboroževanju po presoji Svobode presega mejo dopustnega političnega izražanja, zato predlagajo tožilstvu, naj zoper Mahniča sproži kazenski pregon. Mahnič je Svobodi vrnil z napovedjo kazenske ovadbe zoper Svobodo in premierja Goloba,

Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, ki je bila ustanovljena junija lani, a konkretnega dela še ni začela, je danes zavrnila zahtevo SDS za določitev 70 prič, med katerimi bi bili tudi člani iz vrst Svobode, je za STA navedel predsednik komisije Tomaž Lah.

»U boj, u boj!« Žan Mahnič še ni napisal. Morda pa še bo. Poslanec SDS je za začetek Slovence pozval k oboroževanju, domnevno zato, da bi se lahko branili pred nasilnimi Romi.

Julijska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 22,3 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS (junija 21,5 odstotka), sledita Gibanje Svoboda s 14,2 odstotka (junija 18,1 odstotka) in SD s 7,8 odstotka podpore (junija pet odstotkov). Delo vlade kot negativno ocenjuje skoraj 49 odstotkov vprašanih, delo DZ pa okoli 40 odstotkov.

Udeležba prvaka SDS Janeza Janše in soproge Urške Bačovnik na koncertu kontroverznega Marka Perkovića Thompsona je razkurila poslanko Gibanja Svoboda Leno Grgurevič.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.