Naraščanje nezadovoljstva z delom vlade, ki se je izrazito stopnjevalo zadnje tri mesece, se je ob koncu leta ustavilo, kaže javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je za Dnevnik opravila Ninamedia. Podpora vladi sicer ostaja nizka, kot neuspešno jo ocenjuje skoraj 54 odstotkov vprašanih. Med strankami vodi SDS, največ pa je neopredeljenih.

Plahneti je začel še en novi obraz v politiki. V enem letu se je podpora premierju Robertu Golobu, njegovi vladi in stranki več kot prepolovila. Svoboda je postala privesek Levice, dialog z gospodarstvom pa iščejo Socialni demokrati. Obljubljene reforme so izpuhtele, namesto njih smo dobili nove dajatve in omejitve.

Nekaj mesecev pred zadnjimi volitvami v državni zbor je stranka SD pripravila »največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej« in najavila, da bo najem novega 65 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani stal le 350 evrov mesečno. S takšnimi obljubami so šli na volitve. Seveda od obojega ni ostalo nič, pri čemer pri stranki zdaj s prstom kažejo na Svobodo in Levico.

V decembrski javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Delo opravila Mediana, sta vodilni stranki SDS in Gibanje Svoboda dosegli nižji rezultat kot novembra, najnižja pa je tudi ocena dela vlade v tem mandatu. Na vrhu Barometra priljubljenosti je poslanec SDS in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar, ki je dosegel tudi največjo rast ocene.

Urška Klakočar Zupančič je zagotovo boljša pisateljica kot predsednica državnega zbora. V politiki se je očitno znašla po pomoti, saj že od prvega dne igra vlogo »drama queen«. Kaos, ki zadnji teden vlada v hramu demokracije, je v dobršni meri posledica njenega načina vodenja, saj je tej pomembni politični funkciji očitno nedorasla.

Bo Komisija za preprečevanje korupcije tisti organ, ki bo poskrbel za skrajšanje zaključnega poglavja politične zgodbe premierja Roberta Goloba in njegove stranke?

Mojca Šetinc Pašek je po tem, ko so jo minuli mesec izključili iz največje vladne stranke Gibanje Svoboda, danes izstopila tudi iz strankine poslanske skupine. Odslej bo delovala kot samostojna poslanka. Kot pravi, tako želi "razbremeniti vodjo poslanske skupine Boruta Sajovica kršenja poslovnika DZ".

Ob strmoglavljenju podpore vladi in Gibanju Svoboda v zadnjih javnomnenjskih anketah je, kot kaže, v največji vladni stranki završalo. "Edina prava anketa javnega mnenja so volitve. O našem delu bodo leta 2026 sodile volivke in volivci," poudarjajo. Zagotavljajo še, da je njihov cilj delati za skupno dobro, ne pa za posamezne zasebne interese.

Podpora Gibanju Svoboda in tudi premierju Robertu Golobu je po podatkih novembrske raziskave Vox populi v primerjavi s prejšnjim mesecem padla. Največja vladna stranka je v primerjavi z oktobrom izgubila eno petino volilne podpore, volivci pa so se v veliki meri preselili med neopredeljene. Golob je na lestvici politikov zdrsnil za osem mest.

Vlada oziroma njegov predsednik sta toliko trdna, kot je trdna večina, iz katere se napaja njena moč. In vladajoča stranka Gibanje Svoboda ima še vedno rekordnih 41 poslancev. Potrebuje le pet glasov več – za začetek. O politični krizi oziroma o tem, da se je vlada zamajala, lahko govorimo šele, ko je načeta ta podpora. Kritika javnega mnenja – četudi je ostrejša – tega ne spremeni.

Prvak SDS Janez Janša se spet predstavlja kot »up edini« po razočaranju nad novim obrazom Robertom Golobom. Poziva na predčasne volitve in čaka na priložnost za zmago nad sedanjimi vladnimi veljaki. Kakšne so v resnici njegove možnosti za vnovičen pohod na oblast in kdo bi sploh še šel z njim v španovijo

Zadnji težko pričakovani vrh koalicije je bil prej kot ne le predstava za javnost. Napovedi kakšne vse ukrepe in zakonodajo bo sprejela vlada, se še naprej anulirajo skoraj hitreje kot se porodijo.

Gibanje Svoboda je na objavilo odziv na izjavo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič za Večer – trdijo, da so bile njene besede v Večerovem članku »Ne bom se pustila ne Golobu ne Janši« napačno izpostavljene.

Predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič se je zgodilo nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi pravovernim levičarjem v slovenski politiki – Janez Janša jo je ne samo pohvalil, ampak jo je na način celo podprl.

Po politično burnem mesecu, ki so ga zaznamovali odhodi več ministrov, napetosti v koaliciji in premierjeva napoved o krčenju ministrske ekipe, bodo danes za skupno mizo sedla vodstva koalicijskih strank. Rdeča nit sestanka bo rekonstrukcija vlade in pregled uresničevanja koalicijskih zavez. Slednje kot nujno ocenjujejo predvsem v SD in Levici.

V Svobodi zavračajo navedbe predsednika NSi Mateja Tonina, ki je v pismu članstvu zapisal, da obstaja "zakulisno sodelovanje" Gibanja Svobode in SDS. "Gre namreč za popolne izmišljotine," so zapisali. Predsednik SDS Janez Janša pa je na družbenem omrežju X zapisal, da je v Toninovem pismu o SDS "več laži, kot stavkov".

Ljudje Janezu Janši ne verjamejo več, se je vidni član Nove Slovenije Janez Pogorelec odzval na Janšev zapis na omrežju X, kjer se je obregnil ob pisanje prvaka NSi Mateja Tonina o Darsu in Roku Snežiču ter o domnevnih povezavah med SDS in Gibanjem Svoboda.

Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.

V ozadju aktualnega dogajanja v Gibanju Svoboda se odvija zakulisni spopad med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Njena svetovalka Tatjana Bobnar je s svojim pričanjem v državnem zboru skušala diskreditirati premierja in vznemirila njegove koalicijske partnerje.

»Zaradi orožarskih poslov ne želim hoditi po sodiščih do konca življenja, zato želim da so vsi postopki izpeljani zakonito, transparentno in brez posrednikov, « pravi obrambni minister Marjan Šarec v intervjuju za Reporter.