Po junijskih volitvah (2018) so v ospredju tri možnosti: kompetentna, stabilna in nestabilna vlada.
Za rešitev zahtevnih domačih in evropskih nalog bi moral – tisti, ki mu predsednik republike ponudi mandat – sestaviti čim bolj kvalitetno/kompetentno vlado, ki bi morala biti sestavljena iz najbolj sposobnih, preskušenih, vplivnih in zaupanja vrednih ljudi, ki bi jim pritrdila večina poslancev.
Druga možnost je vlada, ki bi bila sestavljena iz sorodnih, čim bolj komplementarnih strank. Obe možnosti sta obremenjeni z direktivo iz krogov, pooblaščenih za ohranjanje pridobitev socializma – »samo ne z Janšo«. Vprašanje je torej, ali bi Janša lahko – zaradi razširjenih predsodkov – zbral okrog sebe nesporno kompetentno in impresivno državno reprezentanco?
Druga možnost je, da iz pestre ponudbe poleg NSI in SNS, s katerima bi dosegel 36 glasov, pritegne stranko z najmanj 10 poslanci, ki je v programskem oziru najbližja t. i. desni sredini. Za takšno rešitev sta morda najbolj primerni Lista Marjana Šarca in Stranka modernega centra, za kateri je sicer mogoče domnevati, da sta pod pritiskom omenjene »direktive«.
Slovenija seveda lahko po junijskih volitvah doživi heterogeno in notranje sprto, tj. nestabilno vlado, ki bi nadaljevala sprehod po slepi ulici pridobitev socializma.
Marjana Šarca povrhu mika, da bi postal predsednik vlade levega bloka (LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus), čeprav ima ta brez Levice samo 43 poslancev. Če ne morejo prebaviti Levice, lahko morda pregovorijo Jelinčiča? Vlada, ki bi vsebovala Levico, bi v najkrajšem času doživela evropski karambol.
Slovenija seveda lahko po junijskih volitvah doživi heterogeno in notranje sprto, tj. nestabilno vlado, ki bi nadaljevala sprehod po slepi ulici pridobitev socializma. To ni najbolj verjetno, posebej če je res, kar se sliši, da so v levem oziroma levosredinskem bloku navznoter sprte tudi poslanske skupine in da se nekateri poslanci ne menijo za omenjeno »direktivo« (štaba za ohranjanje pridobitev socializma).
Največ možnosti najbrž nima »čim bolj kompetentna«, ampak »čim bolj stabilna vlada« SDS-NSI-SNS, v kateri bi sodelovali bodisi LMŠ bodisi SMC. Če bi se prva ali druga stranka v takšni vladi počutili osamljeni, bi nemara lahko v njej sodelovali obe.
Obstaja še neka možnost: da pride do združitve SD, SMC, LMŠ, SAB in Desusa, nakar to združeno stranko (ki ji manjka voditelj, kot je bil nekoč Janez Drnovšek) zapusti deset poslancev, ki se pridružijo kompetentni ali komplementarni vladi.
Ponekod ugibajo, ali bi bilo mogoče sestaviti vlado z SDS, ki je ne bi vodil Janez Janša. Tega filma pa najbrž ne bomo videli.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
