V predsedniški palači bodo obeležili 30. obletnico branja Majniške deklaracije

"Svečani sprejem sodi v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije," so v vabilu na dogodek zapisali v uradu predsednika republike, kjer navajajo, da gre za prvo obeležitev obletnice branja Majniške deklaracije na državni ravni.

Z Majniško deklaracijo so opozicijske politične stranke, ki so jo spisale skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, zahtevale suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

V Majniško deklaracijo so zapisali, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.

Podpisniki deklaracije so bili Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev.

Danes že pokojni literat Tone Pavček je dokument 8. maja leta 1989 pred nekajtisočglavo množico prebral na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bilo povezano s procesom proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, t. i. četverici JBTZ. Zborovanje so, ker so ga oblasti prepovedale, organizirali kot javno sejo predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS), govori pa so sledili formalnemu branju dnevnega reda seje.

Tridesete obletnice dogodka se bodo danes spomnili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na katerem bosta udeležence nagovorila predsednik RK ZSMS leta 1989 Jožef Školč in Igor Bavčar, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je deloval kot organizacija za varstvo pravic obtoženih v aferi JBTZ.