Poskusite si predstavljati pokopališče, kjer na spomenikih ni nobenih podatkov: niti imen niti datumov. Zadnje čase državniki, ki obiskujejo Ljubljano, polagajo vence h golemu betonskemu bloku, ki ga uradni poročevalci imenujejo "spomenik žrtvam vseh vojn".
Tupatam rabijo tudi "spomenik vsem žrtvam vojn", vendar na samem spomeniku o tem ni niti besede. Ko državniki strmijo v prazni zid, je mogoče na njihovih obrazih opaziti zadrego, kot da ugibajo, zakaj je prazen? Zakaj smo ostali brez besed? Na prazne bele površine ob ljubljanskem parku Zvezda oz. na dvorišču Kazine bi najbrž morali vklesati nekaj najbolj značilnih in verodostojnih podatkov dramatične, tudi samouničevalne slovenske zgodovine.
