»Izbira bi bil lahko tudi @ZigaTurk ali kdo enako pameten, seveda če bi si upal na volitve. In bil izvoljen, seveda,« je na tviterju napisal prvak SDS Janez Janša in zraven prilepil bananin olupek. S tem je odgovoril na tvit Žige Turka, ki se je spraševal: »Ampak resno, zakaj sta Janša in Šarec edina izbira?«
To je bil Turkov odziv na pobudo podjetnikov, po kateri bi vlado koalicije SDS, SMC, NSI in SAB prevzel Matej Tonin, podpredsednica bi bila Alenka Bratušek, Miro Cerar bi bil predsednik državnega zbora, Janez Janša pa evropski komisar. V tej vladi bi imela SDS večino ministrov.
Pobuda je bila očitno pri prvaku relativne zmagovalke zelo hladno sprejeta, saj je med drugim na tviterju napadel tudi pisca teh vrstic in članek, v katerem sem pisal o tej pobudi, označil za »fake news«, torej lažno novico.
Zanimivo, pismo neimenovanih podjetnikov je bilo v celoti objavljeno na portalu Topnews.si, več medijev je dobilo informacije, da za pobudo neuradno stojijo ljudje iz gospodarske in obrtne zbornice, toda nihče izmed njih se ni upal javno izpostaviti.
Bistvo zajedljivega odgovora prvaka SDS je v tem, da za mandatarja ne bi podprl nikogar drugega kot zgolj samega sebe. Da bi bila slučajno mandatarka Romana Tomc, ki bi bila za njegove nasprotnike veliko bolj sprejemljiva, se seveda ne bo zgodilo. Kaj šele da bi ta položaj zasedel nekdo zunaj stranke ali celo iz druge stranke, denimo Matej Tonin, prvak NSI, ki mu je kljub sedmim poslancem vsaj začasno uspelo postati predsednik državnega zbora. Te zgodbe pač ne bomo videli.
Tako se je zgodilo, da je na volitvah SDS zmagala z veliko razliko, na koncu pa bo vlado sestavil drugouvrščeni s pol manj glasov, Marjan Šarec, ki ga bo po napovedih podprlo kar 54 poslancev. Janez Janša bo tako ironično ponovil usodo Zorana Jankovića izpred šest let in pol, ko je namesto relativnega zmagovalca sestavil vlado on.
A lahko bi bilo tudi drugače. Nekatere stranke bodoče koalicije, zlasti SMC, so iskale poti iz koalicije petih strank, ki bodo sestavljale manjšinsko vlado s podporo ideološko skrajne Levice. Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado. Zadnja priložnost za to je bila, ko je Cerar o nezadovoljstvu s koalicijo pisal svojim članom, toda Janša je takrat plezal po Julijcih.
Zato je včerajšnje odprto pismo Petra Jambreka, Dimitrija Rupla, Romane Jordan, Mateja Avblja in Tomaža Zalaznika prišlo nekaj tednov prepozno. Če bi prišlo prej, bi ga verjetno Janez Janša označil za »fakenews« oziroma podobno hladno sprejel kot vse prejšnje podobne pobude. Predlog za oblikovanje mešane sredinske koalicije (po eni različici bi bile v koaliciji SDS, NSI, LMŠ, SMC in SAB, po drugi pa poleg njih še SD) namreč kot predsednika vlade predvideva politično nevtralno osebo, ki bi ji izkazali zaupanje nosilci slovenskega političnega sestava.
Janša se do aktualne pobude Novorevijašev sicer ni opredelil, ni je niti podprl niti napadel na družabnih omrežjih. Toda njegovi ključni medijski ljudje je niso sprejeli z navdušenjem.
Torej je spet ne bi vodil Janša, ki ga v SDS vidijo kot edinega možnega mandatarja, saj naj bi to odražalo voljo ljudstva, ki je največ glasov (okoli 25 odstotkov) dodelilo njihovi stranki. Ampak eno je relativno zmagati, drugo pa sestaviti vlado, kar veliko bolje vedo v sosednji Italiji, kjer sta predsednika prve in druge najmočnejše stranke skupaj poiskala tehničnega mandatarja in nato sestavila vlado.
Janša se do aktualne pobude Novorevijašev sicer ni opredelil, ni je niti podprl niti napadel na družabnih omrežjih. Toda njegovi ključni medijski ljudje je niso sprejeli z navdušenjem, češ »zakaj sploh potrebujemo volitve, ko pa bi lahko 'modreci' (Jambrek, Rupel, Jordanova, Avbelj in Zalaznik) določili predsednika vlade«.
Janez Janša je že leta 2013 preprečil možnost, da bi desnosredinska vlada brez njega mandat opravila do konca, raje je videl, da je novo vlado prevzela Alenka Bratušek. Tako je tudi danes, ko na tviterju izvaja politični mobing nad vsemi, ki razmišljajo s svojo glavo in malo drugače. Njegovi gonji pa se potem pridružijo trume njegovih oboževalcev, ki po tviterju obračunavajo z vsemi krivoverci, ki podvomijo o nezmotljivost Janeza Janše.
Vse z namenom, da ohranja svoj primat na desnici. Kjer Janša hodi, trava ne zraste. Zato se tudi ne more pojaviti nobena nova sorodna stranka, niti takšna, v kateri bi denimo uspevala Žiga Turk in Romana Jordan. Brez takšne nove stranke pa desna sredina ne more doseči absolutne večine v državnem zboru.