Revija Reporter
Slovenija

Umar: Slovenski BDP še vedno zaostaja za časi pred krizo

STA

30. nov. 2016 13:27 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Kljub visoki gospodarski rasti je Slovenija v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, ugotavlja Umar.

Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila rast v medletni primerjavi spet znatno višja kot v povprečju evrskega območja. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, ugotavlja Umar.

Kot so danes sporočili iz statističnega urada, se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju po prvi oceni na letni ravni realno zvišal za 2,7 odstotka.

Ključni dejavnik gospodarske rasti ostaja izvoz, ki ga še naprej krepita tuje povpraševanje in izboljševanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij v tujini. Z njim tesno povezana rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je letos med najhitrejšimi v EU in je v poletnih mesecih presegla predkrizne ravni, so komentirali na Umarju.

Razmere se izboljšujejo tudi v večini storitvenih dejavnosti, izraziteje v segmentih, povezanih s turizmom, kar na uradu povezujejo z velikim številom tujih turistov.

V ugodnih gospodarskih razmerah se že naprej izboljšujejo razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih je tako že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti. Izboljševanje razmer na trgu dela veča zaupanje potrošnikov, kar spodbuja trošenje gospodinjstev. Zasebna potrošnja tako letos vidneje okreva.

Ob nadaljnji rasti potrošnje trajnih dobrin, ki se je začela v drugi polovici leta 2013, se je okrepilo tudi trošenje drugih dobrin, ki predstavljalo prevladujoč delež v potrošnji.

Od ugodnih gibanj odstopajo le skupne investicije, ki so nižje kot lani. To je posledica nižjih javnih investicij zaradi zastoja pri črpanju EU sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. Nadaljuje pa se krepitev zasebnih investicij, kar na Umarju povezujejo z visoko izkoriščenostjo zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in razdolževanjem podjetij, ugodnejši pa so tudi pogoji financiranja.

"Po naši oceni podjetja naložbe v večji meri kot v preteklosti financirajo z lastnimi sredstvi, saj bančno kreditiranje podjetniškega sektorja ostaja skromno," so še zapisali.