Najvišja gospodarska rast lani v jugovzhodni Sloveniji

Regiji jugovzhodna Slovenija sta po rasti BDP sledili gorenjska in obalno-kraška regija, kjer je bila rast po 7,2-odstotna. Osrednjeslovenska regija je beležila sedemodstotno rast, posavska pa 6,8-odstotno. Najmanj se je BDP zvišal v zasavski (za 3,8 odstotka) in primorsko-notranji regiji (za 3,9 odstotka), izhaja iz podatkov državnega statističnega urada.

V obdobju gospodarske rasti, med letoma 2014 in 2017, sta svoj položaj, merjen z indeksom BDP na prebivalca posamezne regije v primerjavi s celotno Slovenijo za isto leto, močno izboljšali obalno-kraška (za 4,7 odstotne točke) in goriška regija (za 1,3 odstotne točke). Gre za regiji, ki sta bili v obdobju gospodarske krize, torej med letoma 2008 in 2014, med vsemi v najslabšem položaju.

V obdobju gospodarske rasti je svoj položaj precej izboljšala tudi jugovzhodna Slovenija, in sicer za 2,2 odstotne točke. S tem se ta regija uvršča na drugo mesto, takoj za obalno-kraško regijo in pred goriško. Posavska in zlasti pomurska regija pa sta svoj položaj v tem obdobju poslabšali. Pomurska regija je med krizo svoj položaj glede na druge regije relativno izboljšala - bila je pred vsemi regijami.

Podatki kažejo, da so svoj položaj v zadnjih štirih letih relativno hitreje izboljšale manj uspešne regije, uspešnejše regije pa napredujejo počasneje. Prav te regije je gospodarska kriza relativno močneje prizadela kot manj uspešne regije, navaja statistični urad.

Regionalne razlike v BDP se v povprečju počasi povečujejo. V osrednjeslovenski regiji je BDP na prebivalca lani znašal 29.371 evrov, kar je bilo za 41,1 odstotka več od slovenskega povprečja (slovenski BDP na prebivalca je namreč znašal 20.815 evrov). V zasavski regiji je bruto domači proizvod na prebivalca znašal 10.910 evrov, kar je bilo malo več od polovice slovenskega povprečja.

Razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo je znašala 88,7 odstotne točke, kar je za 1,2 odstotne točke več kot v letu 2016. BDP na prebivalca vseh 12 regij se je od slovenskega BDP na prebivalca razlikoval v povprečju za 21,7 odstotka. V primerjavi z letom 2016 so bile regionalne razlike lani večje za 0,1 odstotne točke.

Zaposlenost v Sloveniji narašča od leta 2014 in tudi v letu 2017 je bila višja kot v letu prej, v povprečju za 2,9 odstotka. Po oceni nacionalnih računov so bile lani v kohezijski regiji zahodna Slovenija zaposlene 522.403 osebe, kar je za 3,2 odstotka več kot leto prej. V kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa je bilo zaposlenih 465.389 oseb, kar je 2,7 odstotka več kot v letu prej.

Med regijami kohezijske regije vzhodna Slovenija je v zvezi z zaposlenostjo izstopala jugovzhodna Slovenija; v tej regiji se je namreč zaposlenost zvišala v večji meri kot v celotni Sloveniji, in sicer za 4,8 odstotka.

Delež sredstev za zaposlene v BDP na ravni Slovenije je znašal 49,3 odstotka, kar je toliko kot v letu 2016. V kohezijski regiji zahodna Slovenija je ta delež znašal 28,3 odstotka, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 21 odstotkov.

Statistični urad je ob objavi podatkov o BDP in drugih agregatih sicer opozoril, da se ti za obdobje 2014-2016 razlikujejo od doslej objavljenih podatkov zaradi rednih letnih uskladitev s podatki na nacionalni ravni.