Banka Slovenije: Ohlajanje gospodarstva v območju z evrom upočasnjuje slovensko rast

V Sloveniji je v drugem četrtletju letošnjega leta gospodarska rast od povprečja območja z evrom višja ostala le še v medletni primerjavi, so v komentarju najnovejših statističnih podatkov o rasti slovenskega BDP izpostavili v Banki Slovenije. "Rast še naprej v veliki meri poganja predvsem rast blagovnega izvoza in dodane vrednosti v industriji, ki se je v primerjavi s prvim četrtletjem celo okrepila," so izpostavili.

Skladno z upočasnitvijo gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je vse šibkejša rast investicij v opremo in stroje, umirja se tudi rast v gradbeništvu. Četrtletna rast dodane vrednosti v gradbeništvu se je pod vplivom slabega vremena močno upočasnila, vendar je medletno ostala visoka skladno z investicijsko aktivnostjo, so zapisali.

Podobno kot v območju z evrom so razmere ostale dokaj ugodne v zasebnih storitvah, saj se še naprej krepi domača zasebna potrošnja, solidno pa ostaja tudi tuje povpraševanje po storitvah, vendar se rast njihove dodane vrednosti še naprej umirja. Po navedbah Banke Slovenija, je k povečanju trošenja ponovno prispevala država, a v precej manjši meri kot v prvem četrtletju.

Ker v mednarodnem okolju še ni znakov izboljšanja razmer v industriji, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi zaupanje v domačem gospodarstvu, Banka Slovenije pričakuje nadaljevanje nižje gospodarske rasti tudi v nadaljevanju letošnjega leta.

Upočasnjevanje gospodarske rasti se začenja odražati tudi na trgu dela, še izpostavlja banka. Medletna stopnja rasti skupne zaposlenosti ostaja visoka, čeprav se je nekoliko znižala, in sicer s treh odstotkov na 2,6 odstotka. Kazalniki tekoče dinamike zaposlovanja pa po navedbah centralne banke kažejo na bolj izrazito umirjanje.

V Banki Slovenije so omenili tudi, se je medletna nominalna rast povprečne bruto plače maja in junija znižala pod štiri odstotke, predvsem zaradi upočasnitve v zasebnem sektorju, kljub temu pa je rast nominalnih plač ostala višja kot lani. "To je v letošnjem drugem četrtletju poleg nekoliko nižje inflacije omogočilo ohranitev rasti realne mase plač nad petimi odstotki, kar je primerljivo z istim lanskim obdobjem in spodbudno z vidika nadaljnje rasti zasebne potrošnje," so dodali.

Medletna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je medtem avgusta s porastom na 2,4 odstotka precej presegla pričakovanja. K zvišanju je prispevala predvsem visoka rast cen obleke in obutve, ki je avgusta medletno dosegla že pet odstotkov. Inflacija v evrskem območju se medtem ohranja pri enem odstotku. Nadpovprečno visoko slovensko inflacijo vzdržuje predvsem visoka rast cen storitev, so navedli na banki.

Podobno kot v Sloveniji se gospodarske razmere poslabšujejo tudi v območju z evrom. Medletna rast BDP, ki se upočasnjuje vse od tretjega četrtletja leta 2017, je bila v letošnjem drugem četrtletju le še 1,1-odstotna, k čemur so največ prispevale slabše razmere v nemškem gospodarstvu. V primerjavi s prvim četrtletjem se je poglobil padec industrijske proizvodnje, rast gradbene aktivnosti in prihodkov v trgovini na drobno pa se je upočasnila. Po pričakovanjih naj bi se podobna gibanja nadaljevala tudi v nadaljevanju letošnjega leta, so sklenili.