Jože Horvat (1942) je študiral germanistiko in slavistiko, bil dva semestra na podiplomskem študiju (1967/68) v Heidelbergu, potem pa se je leta 1970 zaposlil pri dnevniku Delo, kjer je bil med drugim urednik kulturne redakcije, pozneje urednik otroške revije Kekec, dnevnika Slovenec, revije Zvon. Do upokojitve je bil zaposlen na ministrstvu za kulturo. Za novinarsko in publicistično delo je prejel Tomšičevo (1981) in Jurčičevo (2000) nagrado. Izstopajo zlasti njegovi intervjuji in opisi srečanj s pisatelji – tudi z Nobelovim nagrajencem Petrom Handkejem.

Tekma mora biti korektna, ni razloga za udarce pod pas, pravi v intervjuju predsedniški kandidat Anže Logar. Ali apelira tudi na svoje podpornike v SDS, da v kampanji ne bo takšnih udarcev.

Po tridesetih letih smo dobili prvega nekdanjega predsednika, ki si želi odmrzniti strankino knjižico. Res je, ni jih bilo veliko, pa vseeno, ta »podnebna sprememba« Boruta Pahorja je na mestu. Stranke so vse bolj na slabem glasu, vsi bi bili neodvisni, že skoraj pregnane so iz lokalne politike. In zdaj se javi nekdo – in to ni kdorkoli – ki pravi, pravzaprav skoraj moleduje: rad bi nazaj rdečo knjižico!

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije je s člani vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč zaslužen za prekope zamolčanih žrtev. Novinarjem je Jože Dežman včeraj predstavil zahtevno delo pri izkopu ostankov žrtev v breznu pod Macesnovo gorico. Za to veliko humanitarno delo bi si zaslužil državno odlikovanje – še najbolje kar vsa njegova komisija. Toliko bolj, ker je iz rok predsednika Boruta Pahorja medaljo za hrabrost leta 2014 prejel rudar Mehmedalija Alić – po razkritju Hude jame, ki je seveda zasluga Dežmanove komisije.

Ozrli smo se na deset let predsednikovanja Boruta Pahorja. Za njim je popolna kariera; je edini slovenski politik, ki je osvojil t. i. predsedniški trojček: bil je predsednik državnega zbora, vlade in države.

Nekaj dni pred volitvami smo se pogovarjali s predsednikom države Borutom Pahorjem. Predsednik mora biti po njegovih besedah najprej izkušen in veliko vedeti o zadevah, s katerimi se kani ukvarjati. A kaj je zanj prav tako ali celo bolj pomembno?

Vprašanje do zadnjega dne ostaja isto. Kdo bo v finalu tekmovanja za predsednika ali predsednico države? Odvetnica Nataša Pirc Musar ali evropski poslanec Milan Brglez? Mnenjska poizvedovanja nas ne puščajo v popolni negotovosti. Brglez nima statusa odrešenika pred avtoritarcem, kot ga je imel Robert Golob, ko je sklatil Janeza Janšo.

Predsedniška kampanja mineva brez drznega marketinškega prijema; denimo takšnega, ki si ga je pred desetimi leti zamislil štab Boruta Pahorja in mu omogočil neposredni stik z volivci. Drži, da je bil Pahor izvrsten izvajalec kampanje kot meni njegova takratna svetovalka in vodja kabineta Alja Brglez.

Kdo se bo uvrstil v finale predsedniške tekme? Po mnenjskih poizvedovanjih imata največ možnosti za uvrstitev v drugi krog Anže Logar in Nataša Pirc Musar.

Predstavniki koalicije Za otroke gre! so v državni zbor včeraj vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o nedavno sprejetih spremembah družinskega zakonika. Zbrali so 30.600 podpisov; rabili bi jih le 2500 – neoverjenih na upravnih enotah. Če bodo parlamentarci sprejel sklep o nedopustnosti referenduma na ta zakon napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče. Že dvakrat so se nanj pritožili sodišče in uspeli, pravi Aleš Primc, zato so »optimistični tudi v naprej«.

V začetku julija je bila za novega predsednika SLS izvoljen politični analitik Marko Balažic. Kaj se dogaja v stranki, ki ji aprila – tokrat na listi Povežimo slovenijo – tudi tretjič in uspelo preseči prag vstopa v državni zbor?

Zbranih 157.138 podpisov za razpis treh referendumov je poslanec SDS Branko Grims razglasil za zgodovinski dosežek. Zgodil da se je prelomen trenutek v slovenski politiki. Kaj pa bi bil res pravi prelomen in zgodovinski trenutek? Ko bo tisti, ki je bil na referendum potolčen, prevzel odgovornost in odstopil.

Tako vprašanji zakonske zveze istospolnih parov kot možnost posvojitve s strani istospolnih parov bosta danes pozno popoldne doživeli epilog še v državnem zboru. Rezultat je znan, ne le zaradi parlamentarne večine, temveč zato, ker je ustavno sodišče poskrbelo, da je glasovanje le formalnost. Njihova odločitev je veljala z dnevom objave odločbe torej že od julija.

Kurilna sezona je z mrzlim septembrom že tu. V časih negotovosti in vojne na mejah EU so ljudje vse bolj zaskrbljeni. Kako naprej po točki preloma energetska politike?

Kandidat Nove Slovenije za predsednika republike stavi na to, da volivke in volivci vedo, kaj lahko pri njem pričakujejo, kakšna je njegova identitete ni dvoma in da mu ni nerodno reči, da je prejšnja vlada naredila tudi dosti dobrega.

Geopolitika, hibridna vojna, klasična vojna, jedrska vojna ... Še kaj? Ruski predsednik Vladimir Putin pravi, da nič ni močnejšega od volje na območjih, ki jih je seveda pred tem zasedel z močjo vojske. Uveljavlja voljo do moči, razglaša džihad proti Zahodu. Le moči jedrskega orožja včeraj ob podpisu dokumentov o »anschlussu« štirih ukrajinskih regij k Rusiji ni še enkrat omenil.

Dosežena ustavna večina (60 poslancev, koalicija jih ima 52) za ustavne spremembe bi bil velik met premierja in predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.

Irwin se je opredelil kot kolektiv, kot umetniška skupina, del kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), prihodnje leto bi vsi skupaj lahko proslavili 40. obletnico ustanovitve, pa je nedavno Roman Uranjek storil samomor.

Pred tednom dni smo spodbudno zapisali, da je Janezu Janši oziroma SDS vsaj delno uspelo z nasprotovanjem zakonu o vladi, s katerim bi nova koalicija ustanovila tri nova ministrstva in reoorganizira resorje. Koordinator Levice Luka Mesec se je po stotih dneh vlade premislil in v pogovoru za STA ugotovil, da bi kar on v rokah držal celotni resor ministrstva za delo. Ni več ministrstva za solidarno družbo. Odločil se je sam, je še dodal. Hudo smo se zmotili, ko smo sklepali, da potemtakem nikogar ni nič vprašal v Levici. Vprašati bi moral svojega šefa – Roberta Goloba.

Ob spregledani 40. obletnici izida prve številke Nove revije, smo pogledali v ozadje njenega nastanka. Kakšni so bili razlogi za njen vzpon in za njen padec.