Skliceval se je na to, da »ostaja odprto vprašanje, kaj se je v resnici dogajalo in zgodilo med njimi in osebami, ki mu očitajo zlorabe«. Na vprašanje, če torej ne verjame domnevnim žrtvam, je škof odvrnil: »Ne obsojam jih, a tudi ne poznam dinamike odnosa, ki so ga imele z njim.«
Medtem ko so v omenjeni izjavi škofje pozvali, da »ob tem tragičnem spoznanju ločujemo med njegovimi nedopustnimi in obsodbe vrednimi dejanji ter njegovim preostalim izjemnim duhovno-umetniškim opusom, ki je bil ustvarjen v mozaikih in na ostalih področjih,« je škof Matjaž prepričan, da je umetnost p. Rupnika izraz njegove duše, zato težko loči dogajanje v človeku s tistim, kar je ustvaril. »Iz umetnosti izpod njegovih rok na to, kar slišim, da bi naj počel, ne morem sklepati.«
Drugače rečeno: lepota umetnost p. Rupnika, ta avtentičen odraz njegove duše, je v opreki s pričevanjem žrtev. Razumeti je, da celjski škof bolj verjame v lepoto umetnosti p. Rupnika kot pričevanjem žrtev. Medtem v lepoto njegove umetnosti dvomijo v Lurdu.
»Lurd je kraj, kamor prihajajo številne žrtve zlorab, da bi poiskale tolažbo in ozdravljenje. Njihova stiska je zaradi Rupnikovih mozaikov prav na tem kraju zdaj še toliko večja,« je nedavno napovedal tamkajšnji škof Jean-Marc Micas o nadaljnjem obstoju umetniških del na pročelju tamkajšnje bazilike. Skupina svetovalcev mu bo pomagala pri odločitvi, ki jo bo še ta mesec sprejel s škofovsko pristojnostjo.
Poglejmo še enkrat izjavo SŠK: »Po tem, ko so jezuitski predstojniki potrdili verodostojnost dejstev, obsojamo vsa Rupnikova čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave. Podpiramo jih pri njihovem prizadevanju za iskanje resnice in pravičnosti. Žrtve nikoli niso krive! Smo na strani žrtev. Izražamo jim sočutje in bližino ter se zavezujemo, da jim bomo pomagali.«
Patra Rupnika bo po naših informacijah sankcioniral njegov jezuitski red. Zapustiti naj bi moral Rim, bival naj bi v Milanu, v domu za starejše duhovnike. Center Aletti, ki ga je do nedavno vodil, bo razpuščen. Dva njegova tesna sodelavca, p. Ivan Bresciani in p. Andrej Brozovič pa naj bi se vrnila v Slovenijo.
