Je mogoče, da gre v zadevi kandidatka Gibanja Svoboda za dobro premišljeno igro šefov koalicije? Njen končni izid je bila zamenjava Marte Kos z Milanom Brglezom.

Komu bo pripadla čast biti prvi interpeliranec? Katerega ministra ali ministrico izbrati? Ministra, ki je močan člen vlade, ali nekoga, ki je najšibkejši člen v koalicijskih nevarnih razmerjih?

Ko je bil Zoran Janković v času prve Janševe vlade (2005) odstranjen iz Mercatorja, je že obupaval. Zdelo se mu, da se je poslovno življenje ustavilo – ni alternative, ki bi mu ponujala enako strast. Zakaj mu užitek že 16 let prinaša županovanje in zakaj zanj na levici ne pripravljajo resne alternative?

Janši oziroma SDS je uspelo za nasprotovanjem zakonu o vladi, s katerim bi ustanovili tri nove ministrstva. Vsaj delno. Koordinator Levice Luka Mesec se je po stotih dneh vlade premislil in ugotovil, da je kar prav, če ima v rokah celoten resor ministrstva za delo. Odločil se je sam, pravi. Torej ni nikogar v stranki nič vprašal. Je pa resor okrepil s področji »solidarnostne družbe«.

Prvi krog predsedniških volitev je bil po odstopu Marte Kos iz tekme odločen. Takšni so bili takrat komentarji političnih analitikov. Da je to usluga Nataši Pirc Musar, so dodali. A to je bil – kot se nakazuje – precej površen pogled. Resničnost je (vse bolj) drugačna. Ne nazadnje, kandidature se vlagajo do 28. septembra.

Na svojem domu v Solkanu je v nedeljo, 28. avgusta, v 87. letu preminul Ivo Hvalica. Sprašujemo se, kaj je dalo svojevrstni pečat politični dediščini nekdanjega poslanca SDS – najprej SDZS, to je Tomšičeve in nato Pučnikove Socialdemokratske zveze Slovenije.

Ministrska ekipa predsednika stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba je prisegla 1. junija. Po »stotih dneh miru« smo pogledali, kaj ji gre od rok in kje se ji zatika.

Vest o smrti Iva Hvalice me je presenetila, že lani mi je sicer povedal, da je bil v bolnišnici, vendar konec junija, ko sem ga prosil za politični komentar, je bil povsem v stari formi. Tako se je slišalo, napravila sva živahen kratek pogovor. Takorekoč do zadnjega diha je ostala parlamentarec – retorik torej.

Šole se bodo naslednji teden zmagoslavno vrnile v predkovidne čase. Več kot pred letom 2020 bo le prezračevanja in umivanja rok. Učenci se bodo testirali doma. Javno življenje se v nobenem predvidenem scenariju ne bo ustavilo. Odgovornost ostaja individualizirana.

Bilo je sredi sedemdesetih let. Še dokaj mlad profesor matematike se je prvega septembra in prvo šolsko prvo uro na poti do svoje mize v razredu strojne tehnične šole ozrl po mizah in se nam zarežal: »Vidim, nabavili ste zvezke in knjige, mar ne veste, da je šola zastonj!?« Muzali smo se in nikoli več pozabili: šola tudi v globokem socializmu ni bila čisto zastonj.

Izkop ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico se v teh dneh nadaljuje. Arheologi so doslej izkopali posmrtne ostanke več kot dva tisoč umorjenih. Koliko jih je še, lahko ob zvončasti obliki jame in negotovosti glede reliefa dna jame le ugibamo. Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v današnji izjavi sprejeti ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v skladu z dogovori pričakuje, da se bodo letos raziskave v breznu zaključile.

Pred dnevi je celjski škof Maksimilijan Matjaž, odgovoren za sinodalno dogajanje v Sloveniji, predstavil narodni sinodalni sklepni dokument. Kakšno je trenutne stanje slovenske krajevne cerkve?

Dr. Igor Bahovec se na teološki fakulteti raziskovalno ukvarja z osebo in skupnostjo, civilno sfero, socialnim kapitalom, postmoderno kulturo, krščansko religijo in duhovnostjo. Je tudi član študijske skupine za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci.

Novemu predsedniku Slovenske škofovske konference novomeškemu škofu Andreju Sajetu radi priznavajo trud za neodvisnost oziroma distanco do raznoraznih vplivnih skupin v Cerkvi. Tudi do takšnih, ki so v zadnjih letih povzročila marsikakšno turbulenco oziroma afero, in ga želijo umestiti v svoj narativ očiščevanja Cerkve. Nekakšne nevladne organizacije znotraj Cerkve so, je slišati – Inštitut 8. marec.

Ljubljanska nadškofija je daleč najbogatejša med slovenskimi škofijami in mamljiv plen za oportuniste izven Cerkve; papeža Frančiška zato skrbi, da bi ekonomski lobiji, ki imajo svoje korenine zunaj Cerkve, stegnili prste po teh milijonih. Obenem se druge škofije zanašajo na pomoč iz Ljubljane, brez katere bi denimo propadle nekatere inštitucije slovenske Cerkve v Mariboru.

Ali papeški nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich na čelu ljubljanske nadškofije vidi nekoga drugega in ne nadškofa Stanislava Zoreta? Pred kakim letom je namreč nuncij nadškofu Zoretu ponujal, da v Beogradu zamenja nadškofa Stanislava Hočevarja

Novo vodstvo Slovenske škofovske konference je sredi junija po obisku uradov Svetega sedeža na avdienci sprejel papež Frančišek. Pogledali smo v finančno ozadje dogajanja v Cerkvi na Slovenskem, ki mu daje ton apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich.

Privrženci ukrajinskega odpora bi bili lahko veseli, ker je na svoje tretje potovanje v tujini zunanja ministrica Tanja Fajon odletela v Kijev. S tem je pregnala še zadnje dvome v svojo »proruskost«. A jim to ne gre v račun. Podobni so tistim, ki se jezijo, ker je denimo Janez Janša, nekoč privrženec ultrakomunističnega levičarstva, postal demokrat.

Sprašujemo se, ali bo stranka Levica, ki se je tokrat resnično želela v vlado, v njej tudi ostala – vsa štiri leta. Se bi lahko ponovila zgodba iz časa Šarčeve vlade, smo pomisli po tem, ko Levica ni hotela prispevati glasove za interventni zakon o zdravstvu?

Nekdanjo veleposlanico v Nemčije in Švici in podpredsednico Gibanja Svoboda so televizijska soočanje presenetila na poročnem potovanju. »Nisem imela srca, da bi za naju tako pomemben dogodek še enkrat prestavila. Izjemni odzivi ljudi kažejo, da to še kako razumejo,« je dejala v pogovoru.