Revija Reporter
Slovenija

Ob tem bogastvu se lahko nadškofu Zoretu samo smeji: osupljivih 50 milijonov evrov odškodnine za ljubljansko nadškofijo!

Ivan Puc
35 29.052

10. maj. 2023 6:00 Osveženo: 7:11 / 10. 5. 2023

Deli na:

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore

STA

Tik pred »rdečimi« prazniki je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ljubljanski nadškofiji nakazal 5,016 milijona evrov, s čimer je dokončno poravnal dolg, ki je nastal zaradi zavlačevanja reševanja denacionalizacijskega zahtevka dela pokljuških in mozirskih gozdov. Celoten odškodninski zahtevek, sprožen je bil že leta 2018, je znašal skupaj z zamudnimi obrestmi 22,6 milijona evrov. A nadškofija je z vsemi denacionalizacijskimi odškodninami skupaj dobila več kot enkrat toliko.

Zakon o denacionalizaciji določa, da ob izgube dohodka zaradi nezmožnosti gospodarjenja upravičencem pripada odškodnina. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je denacionalizacijskim upravičencem od leta 2003 sicer izplačal skoraj 68 milijonov evrov odškodnin, zamudnih obresti in pravdnih stroškov.

Za tako visoke odškodnine je »zaslužna« država, to je upravne enote in ministrstvo. Omenjeni so zavračali in si med sabo podajali reševanje zahtevkov, se pritoževali in s tem zavirali izvajanje zakona o denacionalizaciji. Pri tem se je, ko gre za zahtevke ljubljanske nadškofije, še posebej izkazala upravna enota v Radovljici.

V ozadju je, kot kaže, delovala do Cerkve in sicer denacionalizacije nenaklonjena leva politika; bila je na oblasti precejšnjo večino časa po osamosvojitvi. Kot vedo povedati poznavalci, je na ta način izvršna oblast skušala »izčrpati« upravičence do vrnitve premoženja, jih pripraviti do tega, da bi popustili.

Večji upravičenci si seveda lahko privoščijo tudi dobre odvetnike, kar očitno velja tudi za ljubljansko nadškofijo, ki jo vodi nadškof Stanislav Zore. A je ob tem od tam slišati tudi kako pikro na račun vse slabšega delovanja pravne države. Tako ljubljanski nadškofiji ni uspelo povrniti Plečnikovega Baragovega semenišča.

Od omenjenih 68 milijonov evrov odškodnine se dobrih 50 milijonov evrov nanaša na ljubljansko nadškofijo. Odškodnine so resda precejšnje, vendar jih je treba podkrepiti z dokazi. Nadškofija je v teh letih večkrat ponudila poravnave, vendar praviloma niso bile sprejete. Država bi, če bi ravnala drugače in se ne pritoževala, bila na boljšem, tako pa so se postopki vlekli, odškodnine pa rasle. Tako je bila zaradi nezmožnosti gospodarjenja z lesom v primeru vrnitve dela pokljuških in mozirskih gozdov odškodnina najprej ovrednotena na 13,4 milijona evrov, nazadnje pa je 22,6 milijona evrov.

Kam s tem denarjem od odškodnin? Šel bo, kot smo neuradno slišali, za odplačilo raznih posojil, odpisal se bo kredit 2,5 milijona evrov mariborski nadškofiji, pomagalo se bo salezijancem, Škofovim zavodom … V  Ljubljani naj bi Karitas odprla nov materinski dom. Okrepila naj bi se tudi pomoč župnijam, ki gmotne težje shajajo, posebej tistim z dolgovi in naložbami. Nenazadnje, država namerava verskim delavcev zmanjšati prispevek za socialno varnost, zakon je že v parlamentu. »Ne treba skrbeti, ta denar se bo zlahka porabil. Potreb je več, kot je možnosti za pomoč. Nadškof zato ne bo pojedel nič več. Prej manj.«