Če ne bo dobila večine v državnem zboru, so pripravljeni sodelovati tudi z Demokrati Anžeta Logarja in NSI. V vlado, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša, pa ne bodo v nobenem primeru vstopili.

Razkriva tudi, kako je prišlo do pogovorov o skupni listi z Vladimirjem Prebiličem ter kakšno vlogo je imel pri tem prvi predsednik Milan Kučan. V naslednjem mandatu si bodo v SD prizadevali za dogovor o razbremenitvi dela in večji obremenitvi premoženja ter kako narediti gospodarstvo bolj konkurenčno, da bi zagotovili kakovost življenja na višji ravni.

Na volitve se podajate že desetič ..

Če štejem vse volitve doslej, tudi za občinskega svetnika.

Šestkrat ste bili izvoljeni za poslanca, tokrat prvič nastopate v vlogi predsednika stranke. Si po teh letih še predstavljate življenje brez politike?

Nobenega problema ne bi bilo. Ampak zdaj so volitve na mojih plečih večja odgovornost kot vse prejšnje. Vendarle sem zdaj prvi obraz Socialnih demokratov in bo na soočenjih veliko odvisno tudi od mene. Optimizem mi dajejo dobri kandidati in kandidatke, zato verjamem v dober rezultat.

Kakšen rezultat bo za vas kot predsednika SD pomenil uspeh in kakšen neuspeh?

Zame bo uspeh, če bomo Socialni demokrati izboljšali rezultat. Če bomo dosegli enak rezultat kot pred štirimi leti oziroma slabšega, bo to absolutno neuspeh.

Vedno doslej ste nastopili v okraju Laško, kamor spadajo tudi vaše Radeče. Ob vložitvi liste državni volilni komisiji ste se začudili, da nekateri ne zmorejo kandidirati v svojem domačem kraju. Koliko imate takšnih kandidatov v SD?

Nekaj jih seveda imamo, ampak so z volilnimi okraji drugače povezani, bodisi so se tam rodili bodisi so prej živeli v tem kraju. Ampak saj vemo, o kakšnih profilih kandidatk in kandidatov se pogovarjamo.

Presenetilo me je, da Tanja Fajon kandidira v okraju Ljubljana Center, kjer ima manj možnosti za izvolitev kot pred štirimi leti, ko je bila izvoljena v okraju Ljubljana Šiška 2. Ji poslanska funkcija ne diši preveč ali je imela premalo besede v stranki, da bi si izborila boljši volilni okraj?

Ne eno ne drugo. Tanja Fajon je političarka, članica stranke, in je jasno povedala, da se bo borila za barve stranke. Ne nazadnje ne smemo pozabiti, da je bil Center dolga leta okraj, kjer je bil vedno izvoljen Miran Potrč.

Konkurenca je v vsakem okraju lahko močna, verjamem, da bo dosegla dober rezultat. Seveda pa bo tam imela na levi sredini hudo konkurenco, tako kot bi jo imela kjerkoli drugje.

Kakšne izgube glasov pričakujete na Koroškem, ker na glasovnici ne bo več Janija Prednika, ki je pred štirimi leti prinesel največ glasov za stranko?

Veste, Socialni demokrati imamo na Koroškem oziroma v peti volilni enoti ekipo, ki bo naredila najboljši rezultat v državi. Ocenjujem, da bo prav ta volilna enota prinesla največ glasov za stranko.

Vam je žal, da ni prišlo do oblikovanja skupne liste s stranko Prerod Vladimirja Prebiliča, ali ste si oddahnili, da vam ni bilo treba prepustiti tretjine ali celo polovice okrajev njegovi stranki?

Na to zadevo gledam zelo drugače. Meni je žal, da nismo sestavili liste, pa mogoče še s katero drugo stranko. Iz tega razloga sem Prebiliča tudi poklical.

Primož Lavre

Izkušnje kažejo, da bi lahko s skupno listo nagovorili več volivcev in zagotovo ne bi šli nobeni glasovi v izgubo. Ampak tako so se pač odločili in naša stranka gre naprej, vložili smo svojo listo, verjamem, da bomo sodelovali po volitvah.

Kdo je vam predlagal pogovore s Prebiličem? Je bil to prvi predsednik Milan Kučan?

Ne, star sem 55 let, 22 let sem v politiki, nekatere stvari znam videti tudi sam. Po tistem sem govoril s Kučanom, pa še z marsikaterim drugim in tukaj imamo identično razmišljanje, da je na levi sredini žal preveč razbijanja glasov in da bi bilo modro narediti takšno skupno listo. Ampak vsaka stranka je pač suverena pri svoji odločitvi, tako tudi Prerod.

Kučan se je večkrat javno zavzel za skupno listo obeh strank.

Tukaj razmišljava enako in tako midva kot še kdo drug vidimo zadevo na enak način. Zelo dobro bi bilo, da bi se nekatere stranke združile. Dejstvo pa je, da je socialna demokracija na levi sredini stranka s tradicijo, dobro mrežo, dobro organizacijo in da je naš dežnik lahko zelo širok.

Ampak so druge stranke ocenile, da jim to verjetno ne bi koristilo, in zato ni prišlo do dogovora. Moja naloga pa je, da ne gledam zgolj na svojo stranko, kar je seveda primarno pomembno, ampak da gledam kot politik tudi na državo in tudi na rezultat, ki ga lahko naredi levosredinska koalicija.

Ali menite, da sedanje tri vladne stranke lahko dosežejo več kot 45 poslanskih mandatov v državnem zboru?

Ne vi ne jaz nimava kristalne krogle. Vem, kakšna so pričakovanja glede odgovora na to vprašanje, ampak realno bo zelo težko ponoviti takšen rezultat, kot smo ga dobili pred štirimi leti.

Medtem ko je SD potrjevala svojo listo, je Kučan nastopal na pogovornem večeru Svobode skupaj s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Ali to pomeni, da vam je obrnil hrbet in podprl največjo vladno stranko?

Mislim, da je preveč obremenjenosti pri vseh vprašanjih povezanih z Milanom Kučanom. Neizmerno ga spoštujem kot politika, ki je v bistvu eden od soustvarjalcev naše države.

Ko smo na konvenciji potrjevali kandidate, je bil fokus na tehnično pravilni izvedbi, iz tega nismo delali velikega šova. Ne nazadnje bo Milan Kučan tudi na pogovorih z veliko našimi kandidati.

Klakočarjeva je v intervjuju za Reporter izjavila, da bomo padli v temo, če oblast znova prevzame Janez Janša, Kučan pa prav tako v intervjuju za Reporter, da bo četrta Janševa vlada najhujša doslej. Ali je njuna skrb upravičena ali malo pretiravata?

Država je pomembnejša kot vsaka politična stranka in odgovornost političnih strank je, da poskrbijo, da bodo v tej državi ljudje živeli bolje in da sistemi funkcionirajo.

Zato se ta trenutek ne ukvarjam s tem, ali bo nastala tema, če bo prevzel oblast Janez Janša. Kot socialni demokrat bi dal upanje, da če bomo Socialni demokrati v naslednji vladi, bo država še naprej dobro funkcionirala.

Slišal sem teorijo, da je v vašem interesu, da Janša prevzame vlado, vi pa greste v opozicijo, saj bi potem propadla Svoboda, SD pa bi postala edina politična alternativa na levi sredini …

To boste morali vprašati tistega, ki vam je to rekel. Moj cilj je levosredinska koalicija tudi v naslednjem mandatu.

Kaj bi se zgodilo, če bi vodstvu SD predlagali, da vstopite v četrto Janševo vlado?

To se ne bo zgodilo, dokler bom jaz predsednik stranke. Zaradi Socialnih demokratov nikdar ni nastala vlada Janeza Janše. Vi ste dolgoletni novinar, z vsemi izkušnjami analizirate politiko in volitve. Če boste naredili analizo, boste videli, da Socialni demokrati nismo nikdar omogočili vlade Janeza Janše.

Zakaj koalicija SDS in SD ni mogoča na državni ravni, če pa sta stranki v kar nekaj občinah v koaliciji?

Lokalna problematika je vendarle bistveno drugačna in se drugače rešuje kot državna problematika in vodenje države. V občinskih svetih so svetniki, ki niso obremenjeni ne z Milanom Kučanom ne z Janezom Janšo, so pač samo strankarsko opredeljeni in njih tam zanima, ali bo osvetljen pločnik, ali bo zgrajena nova šola, ali bo zgrajena nova telovadnica, in takrat lahko sodelujejo vsi.

Večkrat ste rekli, tudi v tem intervjuju, da Janeza Janše nikoli ne boste podprli za predsednika vlade, zato me zanima, ali obstajajo tudi kakšni razlogi, pri katerih pa Roberta Goloba ne bi podprli za mandatarja.

Trenutno se sploh ne ukvarjam s tem, pod katerimi pogoji bi koga podprl. Ukvarjam se s tem, da bomo volivcem predstavili naš program in naše kandidate, da bomo Socialni demokrati dobili čim več glasov.

Primož Lavre

Kdo bo sestavljal vlado, bodo povedali državljanke in državljani. Takrat, 23. marca, bo jasno, kdo bo dobil priložnost za sestavo vlade. Sam tudi Socialnih demokratov ne bi odpisal.

Da bi Socialni demokrati vodili vlado?

Zakaj pa ne?

Bi bilo dobro, če bi po volitvah dobili politično mešano vlado, ki bi jo poleg vaše stranke in Svobode sestavljali še dve stranki z desnosredinskega pola, npr. Demokrati Anžeta Logarja in NSI?

Ne bi napovedoval, kakšne bodo vlade. Ne verjamem pa, glede na situacijo, da bo lahko samo enobarvna vlada.

Napovedujete, da bo naslednja vlada torej raznobarvna?

Ne predstavljam si, da bi šli zelo kmalu po volitvah na še ene volitve. Večkrat sem v intervjujih rekel, da če bi bili Demokrati ali pa NSI pripravljeni sodelovati v levosredinski vladi, mi s tem ne bi imeli težav.

Ko govoriva o Demokratih, me zanima, ali sta Janez Janša in Anže Logar v resnici sprta ali je to le predstava za javnost.

Ne vem. Vse bo jasno 23. marca, mogoče bo takrat prepozno, ampak težko verjamem, da če je nekdo zagovarjal neke vrednote 25 let, podobnih vrednot ne bi zagovarjal tudi v naslednji vladi.

Tudi če sta sprta, se bodo Demokrati verjetno prej odločili, da bodo šli v desnosredinsko vlado kot v levosredinsko vlado. To je moj pogled, ampak na to bodo morali odgovoriti Demokrati.

Bi v vladi oziroma koaliciji sodelovali z Zoranom Stevanovićem, ki ga je premier Robert Golob vabil na kosilo skupaj z zavezniškimi strankami, a je vabilo odklonil?

Težko. Njegova stališča oziroma njegovi pogledi, ki so sicer lahko povsem legitimni, so preveč različni od stališč in pogledov naše stranke.

Ko sem videl, koga vse je premier povabil na tisto kosilo, se mi je zdelo nekako logično, katere stranke so prišle. Pri Stevanoviću pa sem se spraševal, v čem je on bolj sprejemljiv od npr. NSI ali pa Logarja.
To je bolj vprašanje za predsednika vlade Goloba, ki je sestavljal to vabilo.

Vi ga denimo ne bi povabili na kosilo?

O tem sploh nisem razmišljal. Niti ne vem, ali bi sploh sklical takšno kosilo, ker imamo dovolj drugih možnosti za pogovore, brez kamer.

Večkrat ste bili kritični do lastne vlade in koalicije. Med drugim ste dejali, da je bila razveljavitev davčne reforme prejšnje, Janševe vlade napaka. Zakaj vam ni uspelo te napake popraviti in razbremeniti dela? Kje se je zataknilo?

V naslednji vladi si predvsem želim, da bomo odločitve, kakršnekoli bodo, sprejemali bolj premišljeno, ne tako na hitro, in v dialogu s socialnimi partnerji. To se mi zdi ključno.

Po izkušnjah ministrovanja in spremljanju proračuna mislim, da smo naredili napako, ko smo ustavili dohodninsko razbremenitev. Dejstvo je, da so v Sloveniji plače tudi po statistiki OECD preobremenjene in da moramo najti ravnotežje pri obdavčitvi premoženja, ki ga seveda nimamo obdavčenega.

Pri tem moramo paziti na pravičnost pri davčni politiki, da bodo vsi v tej državi jasno vedeli, zakaj plačujejo davke.

Primož Lavre

Preprosto, srednji sloj, ki je najbolj obremenjen, moramo razbremeniti, če pa nekdo akumulira relativno veliko bogastvo, pa s tem nimam nobenih težav, da se razume, je pa temu primerno treba tudi plačati določen davek. Po drugi strani pa seveda razbremeniti plače, da bodo lahko ljudje, ki živijo od svojega dela, imeli lažje življenje.

Ko ste omenili nepremičninski davek, se spomnim intervjuja za Reporter, ki sva ga opravila pred dvema letoma, v katerem ste se vi takrat prvi zavzemali za obdavčitev vsake nepremičnine, v kateri lastniki ne živijo, torej druge, tretje in tako naprej. Pozneje je to predlagal tudi premier Golob. Kdo je preprečil nepremičninski davek?

Ne vem, ampak kakor razumem, je bila ključni problem stopnja obdavčitve. Mislim, da je bila celo 1,5 odstotka. Zaradi tega so posamezniki začeli računati, kaj pomeni to za njihovo nepremičnino, in se zaradi tega razburjali. Vsekakor tista nepremičnina, v kateri lastnik živi, ne bi bila obdavčena.

Kot veste, imamo Slovenci po Jazbinškovem zakonu v lasti veliko stanovanj. Zato je treba na pravičen način obdavčiti premoženje, ki se kopiči pri posamezniku. Vendar to mora biti stvar dogovora. Na eni strani razbremenitev dela, na drugi strani obremenitev premoženja.

Ampak tega procesa se ne da izvesti v enem mesecu, pač pa bo trajalo kakšno leto, da bomo prišli do dogovora. Drugo, to je dogovor, ki ga moramo imeti med socialnimi partnerji, dogovor, ki ga moramo imeti politično, med levimi in desnimi, pa tudi s civilno družbo.

To mora biti družbeni dogovor, ki bo omogočil tej državi, da bo funkcionirala in da bo imela predvidljivo davčno okolje, in verjamem, da smo to zmožni narediti, seveda ob predpostavki, da imamo iskrene namene.

Pred iztekom mandata je vlada uvedla božičnico in zvišala minimalno plačo. Kot predsednik SD ste najbrž navdušeni, kot minister za gospodarstvo pa verjetno manj.

Seveda sem zmeraj med kladivom in nakovalom. Vsekakor podpiram tako božičnico kot tudi povišanje minimalne plače, tako kot vse stranke.

Nobena stranka ni bila proti božičnici, prav tako tudi ne proti višji minimalni plači. Ampak če mene vprašate, bi to sprejel na drugačen način, v pogovoru in dogovoru s socialnimi partnerji. Ker kaj se nam zdaj dogaja? Eni strani popustimo in nekaj damo, potem pa zavoljo tega, ker je druga stran razočarana, sprejmemo odločitev, ki znova razburi prvo skupino.

To ni pot, ki bi vodila v neko normalno stanje, zato se je treba absolutno dogovarjati. Sprejemati odločitve ad hoc zavoljo nekaj političnih točk ni dobro za državo, mogoče je za posameznega politika, za državo kot celoto pa gotovo ne.

Ali sta premier Golob in minister Luka Mesec, preden sta ti pobudi javno napovedala, stopila do vas in vas vprašala, kaj o tem menite? Navsezadnje ste gospodarski minister in predsednik koalicijske stranke.

Ne, nista, ampak saj to ni pomembno. Luka Mesec za tak dvig minimalne plače ni povedal niti predsedniku vlade. Tudi predsednik vlade se z mano ni posvetoval. Naj ponovim, božičnico absolutno podpiram, sploh ker je razbremenjena vseh davkov in prispevkov.

Problem pa je v tem, da morajo podjetniki vedeti vsaj eno leto prej, da svoje načrte prilagodijo obveznostim, ki jim jih naloži država. Enako velja za minimalno plačo.

Problem je kompresija, saj se bo ta dvig prelil v višje cene storitev. Zato moramo dvigniti plače tudi srednjemu sloju, ki bo zdaj obremenjen z dražjimi vrtci, dražjimi javnimi storitvami.

Tukaj moramo zelo paziti, da ne bomo dodatno obremenili srednjega sloja, ki plačuje najvišjo ceno za vrtec, nima socialnih transferjev, nima na voljo novih stanovanj. Zato se bom boril tudi za ta srednji sloj. Ljudem, ki so na minimalni plači, se da pomagati drugače, tudi s socialnimi transferji.

Gospodarstveniki večkrat opozarjajo na previsoke obdavčitve, zaradi česar nismo zanimivi za tuje vlagatelje, naši podjetniki celo selijo podjetja v sosednjo Hrvaško, kjer je ugodnejše davčno okolje. Se kdaj bojite, da nas bo Hrvaška kmalu prehitela po povprečni neto plači in kupni moči?

Slišim gospodarstvenike in jih seveda do neke mere razumem. Zdi se mi, da sploh v teh zadnjih dveh mesecih preveč kričimo in da sploh več ne slišimo drug drugega.

Strinjam se, da je gospodarstvo temelj za socialno državo, ampak ko se nekdo odloči, da bo investiral v Slovenijo in naredi analizo poslovanja, pogleda vse parametre, niso edino merilo davki, ker potem denimo na Danskem in še kje drugje nihče ne bi investiral.

Pomembna je tudi kakovost življenja. Če se pogovarjava o Hrvaški, bi vam rad povedal samo dve stvari. Primerjajte slovenske in hrvaške pokojnine, ali imajo tudi študentje na Hrvaškem subvencionirano prehrano, kot jo imajo v Sloveniji, in še bi lahko našteval.

Primož Lavre

Kakovost življenja v Sloveniji je še vedno bistveno višja kot na Hrvaškem. Moramo pa seveda paziti, da nas druge države ne prehitijo, zato menim, da lahko na področju plač in na področju premoženja naredimo to, da bomo bolj konkurenčni in da bomo imeli, kar je najpomembnejše, tudi kakovost življenja na višji ravni.

Ali drži, da je kapital napovedal vojno Golobovi vladi in da različne interesne skupine zdaj skušajo vplivati na volitve?

Tega ne vem. Sam nisem v vojni ne s kapitalom, ne z delavci, ne s civilno družbo, z nikomer. Socialni demokrati bomo zmeraj in do konca zagovarjali dialog in dogovor.

Zavzemali ste se za odkup kontrolnega deleža Mercatorja, ki ga je država prodala v času prve Janševe vlade, zdaj pa je v hrvaških rokah. Kaj je za vas nacionalni interes v slovenskem gospodarstvu?

Zagotovo je prehranska varnost temeljni nacionalni interes. Želim si, da bo na policah trgovcev čim več slovenskih izdelkov iz slovenskih podjetij ne glede na to, ali so v tuji lasti. V nekaterih trgovinah je premalo slovenskega blaga. Na dolgi rok je zato ključen premislek, kako zagotoviti, da ga bo več.

Po cenejšo hrano še vedno moramo v Italijo. Zakaj je vladi spodletel poskus omejitve cen osnovnih živil?

Saj Hrvati pa hodijo v Slovenijo ...

Pa tudi v Italijo ...

Seveda smo razpravljali, kaj v tem primeru narediti. Regulacija cen je pokazala, da ko so to naredili v nekaterih državah, je potem na policah zmanjkalo izdelkov, ki so jih regulirali. Možna je tudi rešitev, da se za nekatere izdelke zniža DDV, ampak tudi za to potrebujemo dogovor.

V Italiji imajo petodstotni davek za hrano, pri nas je 9,5-odstotni. Zakaj ga vlada ni znižala?

Vprašanje je legitimno, ampak ko gledamo inflacijo, jo še zmeraj obvladujemo, tako da bo to verjetno vprašanje za naslednjo vlado. Verjamem pa, da bi zdaj pred volitvami nekateri znižali DDV tudi na ničlo, znižali ostale davke in tako naprej …

Ampak država bo morala tudi 23. marca funkcionirati in na koncu se nam mora račun iziti, kar je ključno. Javni sistemi v tej državi morajo funkcionirati, če tega ne bo, potem bomo imeli težave.

Presenetilo me je tudi, da recimo vladi vsaj zdaj, ko smo pred volitvami, ni uspelo ukrotiti cene elektrike, ki se je po novem sistemu zelo podražila.

Na začetku mandata, ko so cene res podivjale v nebo, smo z ministrom Bojanom Kumrom hitro reagirali, da smo regulirali cene v gospodarstvu. Velikim podjetjem smo subvencionirali električno energijo, kar je gospodarstvo do neke mere pohvalilo.

Primož Lavre

Ampak saj veste, pohvala je zmeraj tišja kot pa graja. Seveda je odprto tudi vprašanje cen električne energije, ampak za zdaj smo v primerjavi z drugimi državami pri cenah energije za prebivalstvo še zmeraj konkurenčni.

V zadnjem obdobju smo električno energijo ponovno subvencionirali tudi energetsko intenzivnim podjetjem, gre za okoli 40 podjetij.

Vsako leto se udeležujete proslave v Dražgošah, kjer je bil letos slavnostni govornik premier Robert Golob. Ali obstajajo še kakšne druge romarske poti SD? Ali kdaj greste tudi na Brezje?

Ne z Brezjami, ne s cerkvijo in ne s partizanskimi spomeniki nimam težav. Dražgoš niti ne vidim kot romarske poti, ampak kot spoštovanje do partizanskega boja.

Na te proslave hodim že zadnjih 25 let, ne samo pred volitvami in ne samo zaradi slike na Facebooku, ampak zato, ker spoštujem partizanski boj. In grem tudi v cerkev, kadar so pomembni prazniki ali pa kadar imamo kakšno mašo za moje pokojne starše ali za sorodnike, in s tem nimam nobenih težav.

Bili ste na maši za domovino. Kaj pa na Brezjah? Ste kdaj šli tja? Premier je bil na Brezjah skupaj s svojo ženo.

Ne spremljam, kam kdo hodi. Bil sem že na Brezjah, res pa ne na praznik avgusta, ker za takšna udejstvovanja ne potrebujem kamer. Meni se zdijo nekatere stvari v življenju normalne in ne delam iz tega videoposnetkov.

Se kdaj slišite in posvetujete z Borutom Pahorjem, ki je dosegel zgodovinsko zmago SD, nato pa bil dvakrat izvoljen za predsednika države?

Se slišiva, se pogovarjava, ostajava prijatelja. Zdaj je seveda na podjetniški poti, ampak še zmeraj zna politično svetovati in ima svoj pogled. Meni takšni pogovori zmeraj koristijo pri odločitvah.

Spomnim se, da so bile ideje, da bi ga vrgli iz stranke.

Naša stranka je velika, posamezniki imajo različne poglede. Iz stranke smo po spominu zaradi stališč izključili tri člane, pa še to ne v zadnjih desetih letih.

Se večkrat slišite s Pahorjem ali s Kučanom?

Te statistike ne vodim.

Koga bolj poslušate?

Prisluhnem vsakomur, na koncu se odločim sam.

Kakšni so vaši osebni načrti po volitvah? Si želite ostati minister za gospodarstvo ali vas mika kakšna druga funkcija?

To me sprašujejo tudi kolegi. Predvsem kolegi, s katerimi zadnja štiri leta delam na ministrstvu. Odgovorim jim tako: 23. marca bo stranka seveda temeljito premislila, pod kakšnimi pogoji bo šla v vlado, in takrat ne bom dovolil, da bo kakršenkoli osebni interes prevladal pred programom stranke ali pa pred državo.

Primož Lavre

Podredil se bom temu, da bomo lahko naredili nekaj dobrega za državo. Če bo treba, bom minister, če to ne bo potrebno, bom opravljal kakšno drugo funkcijo. V prvi vrsti ne bo moja osebna želja, ampak bo v prvi vrsti razmišljanje, kako bo stranka lahko uresničila svoj program.

Da bi se po Pahorjevi poti podali na predsedniške volitve, ki bodo naslednje leto, o tem pa ne razmišljate?

Razmišljam seveda o vsem, ampak trenutno predvsem o 22. marcu.

Kmalu boste dedek. Koliko časa imate ob svojih političnih obveznostih za družino?

Resnično obžalujem, da zelo malo. Sem pa to kompenziral v vseh teh 22 letih tako, da nisem niti enkrat prespal v Ljubljani, ampak sem kljub vsem obveznostim vsak dan prišel domov.

S tem sem obdržal najprej stik z družino, kar mi pomeni največ, pa tudi stik z realnostjo in mojimi prijatelji v Radečah. Ker jutranja kava s prijatelji, ki te ne obremenjujejo s politiko, ampak s tabo delijo življenjske poglede, šteje več kakor pa veliki sestanki.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.