Poleg njega so se z Zelenskim srečali še njegov češki in poljski kolega ter poljski podpredsednik vlade. Čehov, njihove vlade, ki jo vodi Andrej Babiš, ni več zraven.

»Svet je tak, kot je, ne tak, kot si ga predstavljamo ali želimo. Ne vlada mednarodno pravo, vlada volja močnejšega. Močnejši krojijo mednarodno pravo,« danes razlaga Janša.

Če jim pravo ni všeč, če jim ti odnosi niso všeč, jih spremenijo ali kršijo. V tem svetu živimo in delati se, da je to drugače, in kako so nekateri grdo počeli … Mi se lahko zgražamo, pa to ne bo ničesar spremenilo.«

To so besede predsednika SDS, izrečene v Odmevih, ki, sem najprej pomislil, mečejo čudno luč na njegovo pogumno dejanje. Pa vendar, ima prav: dejanja štejejo, v zunanji politiki velja realizem – trda moč.

Pa vendar, se vnovič zamislim, velja tudi mehka moč. Čemu, denimo, služi vatikanska diplomacija? Na Grenlandiji je »diplomat« Svetega sedeža slovenski misijonar.

Slovenija je oktobra 2022 v Ukrajino poslala svojo najtršo moč: 28 temeljito posodobljenih tankov M55S. V teh mesecih se ukvarjam s spopadi v Ukrajini. Tistimi na vzhodni fronti pred dobrimi osemdesetimi leti.

V enotah vermahta (128. oklepno grenadirskem polku 23. oklepne divizije) je bil moj oče decembra 1943 vkopan na položajih severno od Krivega Roga, rojstnega mesta predsednika Zelenskega.

28. decembra ob 21. uri so jih Rusi, berem v vojnem dnevniku divizije, s sosednjih jarkov vnovič prepričevali, naj prebegnejo: »Sovražna propaganda je prek zvočnikov uperjena na položaje 128. oklepno grenadirskega polka in položaje 513. grenadirskega polka. Pozivi k prebegu, kar vključuje tako obljube kot grožnje.«

Oče ni prebegnil na »pravo stran zgodovine«, natanko dva meseca pozneje je bil hudo ranjen jugovzhodno od Krivega Roga pri obrambi položajev na reki Ingulets.

Vemo, kdo v Evropi je prebegnil k Rusom. Eden meji na Slovenijo. Po umiku z območja Krivega Roga je agresor septembra 2022 raketiral črpališče bližnjega akumulacijskega jezera.

Ingulets je prebil jez, prestopil bregove, poplavil domove ... Uničevanje pontonskih mostov je bil del ruske strategije oslabiti ukrajinsko sposobnost za manevriranje preko reke.

Gre za mostove na območju, ki ga je konec februarja 1944 pred Sovjeti branil v Johanna Putza ponemčen grenadir 128. polka 23. oklepne divizije.

Krivi Rog je že vsa leta od agresije Putinove Rusije nenehoma izpostavljen raketnemu obstreljevanju.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.