Glasovi za stranke, ki ne bodo prestopile parlamentarnega praga, pa bodo šli v nič. Pred štirimi leti se je v državni zbor uvrstilo le pet strank, okoli 24 odstotkov glasov je bilo izgubljenih. Na politični desnici, kjer so se stranke povezale, ni pričakovati velikih izgub glasov, drugačna slika se lahko zgodi na levi strani, kjer se za isto volilno bazo spopada preveč igralcev.

Na volitvah 22. marca se bo za glasove volivcev potegovalo 18 kandidatnih list, od tega 15 v vseh volilnih enotah. Na glasovnicah bomo tako izbirali med kandidati Gibanja Svoboda (Roberta Goloba), SDS (Janeza Janše), skupne liste NSI, SLS in Fokusa, SD (Matjaža Hana), skupno listo Levice in Vesne, Demokrati Anžeta Logarja, Prerodom Stranko Vladimirja Prebiliča, Državljanskim gibanjem Resnica (Zorana Stevanovića), Piratsko stranko Slovenije (Jasmina Feratovića), SNS (Zmaga Jelinčiča), stranko Mi, socialisti! (Miha Kordiša), Glasom upokojencev Pavla Ruparja, stranko Karl Erjavec stranka Zaupanje, skupno listo Zeleni in Stranka generacij ter koalicijo Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo).

Primož Lavre

Koalicija zedinjenega naroda – Zedinjena Slovenija (Andrej Šiško) in Stranka slovenskega naroda (Sašo Pajk) bo nastopila v petih volilnih enotah, saj so v treh njeno listo zavrnili, Sloga (Janko Veber) in Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Faruk Pijuković) pa le v eni.

Prebiliča lahko rešijo predvolilna soočenja

Glede na ankete se bo v državni zbor zelo verjetno uvrstilo šest list: SDS Janeza Janše, Svoboda Roberta Goloba, SD Matjaža Hana, skupna lista NSI-SLS-Fokus, skupna lista Levica-Vesna in Demokrati. Precej možnosti za vstop v državni zbor pa še imajo Prerod Vladimirja Prebiliča, Resnica Zorana Stevanovića, SNS Zmaga Jelinčiča in Pirati Jasmina Feratovića. Od njihove (ne)uspešnosti je verjetno odvisno, v katero smer se bo nagnila politična tehtnica v državnem zboru.

Robert Balen

Med novimi strankami sta najbolj zanimivi Logarjevi Demokrati in Prebiličev Prerod, ki nagovarjata podobno volilno skupino, vendar jih odnašata v različni smeri. Za Logarja je pričakovati, da jih bo odnesel k Janši, čeprav ne izključuje možnosti sodelovanja tudi v koaliciji brez Janše, v njej vidi zlasti Prebiliča.

Ta pa ne bi podprl Janše, želi si levosredinsko koalicijo, na njenem čelu ne bi rad videl Goloba (a eno so želje, drugo je povolilna realnost), poleg tega ne izključuje njene razširitve z Logarjevimi Demokrati in NSI, ki jo je obkrožil na zadnjih parlamentarnih volitvah.

Medtem ko ankete Demokratom kažejo zanesljiv preboj v državni zbor, Prerodu kaže precej slabše. Najprej se je ponujal za alternativo, nato pa za rešitelja sedanje vladne koalicije. Ob ustanovitvi stranke se je Prebilič videl na čelu vlade, toda po zadnjih anketah se bo moral zelo potruditi, da bo sploh prišel v državni zbor.

Precej »na roke« mu gredo nastopi v najboljših televizijskih terminih v družbi s ključnimi igralci: na RTV Slovenija so mu kot evropskemu poslancu dodelili status predsednika parlamentarne stranke, na Pop TV pa so ga uvrstili med osmerico strank, ki jim ankete najbolje kažejo.

Sašo Radej

Najslabši možni scenarij za levo sredino bi se zgodil, če bi Prebiličevemu Prerodu zmanjkalo le nekaj tisočink glasov za vstop v parlament, saj bi glasovi njegovih volivcev šli v koš za smeti. Na predsedniških volitvah leta 2022 in dve leti pozneje na evropskih volitvah je prejel več kot deset odstotkov glasov.

Prinašalci ali odnašalci glasov?

Zelo nejasno pa je, kam bo svoje glasove odnesel Zoran Stevanović, če se njegovi Resnici uspe uvrstiti v državni zbor. Javno je napovedal, da Janše ne bo podprl za mandatarja, toda po drugi strani si ga je težko predstavljati v koaliciji z Levico, SD in Svobodo, tudi zaradi diametralno nasprotnih političnih stališč.

Vsaka vlada, ki bi bila odvisna od njegovih glasov, bi zelo verjetno klavrno končala, podobno kot vlada Marjana Šarca leta 2020. Pred štirimi leti je Resnica prejela 2,86 odstotka glasov.

Sašo Radej

V levo smer bi se državni zbor nagnil tudi v primeru, če bi se vanj uvrstili Pirati, čeprav so zelo kritični do premierja Goloba, še bolj pa do njegovega podpornika, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki mu v mestnem svetu ne pustijo mirno dihati. Piratska stranka je pred štirimi leti dosegla 1,63 odstotka glasov.

V desno smer pa bi se državni zbor nagnil, če bi se vanj vrnil Zmago Jelinčič s SNS, ki je pred štirimi leti prepričal 1,49 odstotka volivcev. SNS je sicer iz državnega zbora izpadla leta 2011, nato se je leta 2018 vrnila, pred štirimi leti pa se spet poslovila.

Precej glasov lahko politični levici odnese Miha Kordiš s svojo stranko Mi, socialisti!, saj ankete ne kažejo, da bi prestopila parlamentarni prag, lahko pa se mu precej približa.

Še najbolj ogroža skupno listo Levice in Vesne, še posebej ker na soočenju na nacionalni televiziji nastopa skupaj s parlamentarnimi strankami, kjer izziva sokoordinatorja Levice Luka Mesca.

Levo sceno, čeprav precej manj, ogroža tudi Koalicija alternativa za Slovenijo, v kateri nastopata stranki Nič od tega in Za zdravo Slovenijo. Najbolj prepoznavna članica stranke Nič od tega je njena podpredsednica Violeta Tomić, nekdanja poslanka Levice (predsednik stranke je Boris Žulj).

Primož Lavre

Na evropskih volitvah je prejela 1,52 odstotka glasov, stranka Za zdravo družbo (vodi jo Jure Pogačnik) pa je na državnozborskih volitvah pred štirimi leti prepričala 1,76 odstotka volivcev.

Violeta Tomić se bo za poslanko potegovala v okraju Ljubljana Center, kjer se bo pomerila z Luko Mescem (Levica-Vesna), Miho Kordišem (Mi, socialisti!), Tanjo Fajon (SD) in Urško Klakočar Zupančič (Svoboda).

Prav tako bodo bržkone izgubljeni glasovi skupne liste Zelenih Slovenije (Andreja Čuša) in Stranke generacij (Vlada Dimovskega), ki nagovarjata tako leve kot desne volivce. Pred štirimi leti so Zeleni sodelovali na listi Povežimo Slovenijo, medtem ko sta se v SG združili Desus in Dobra država.

Jure Klobčar

Desus je pred štirimi leti prejel 0,66 odstotka glasov, Dobra država pa v navezi s stranko Naša prihodnost 1,5 odstotka. Na isto skupino volivcev računa tudi Karl Erjavec z novo stranko Zaupanje, prav tako tudi Pavel Rupar s stranko Glas upokojencev. Prvi jemlje iz bolj levega, drugi pa iz bolj desnega bazena, lahko bo desnici pobral odločilni odstotek glasov.

Izgubljeni glasovi

Čim večje bo število izgubljenih glasov na levi sredini, tem večja je verjetnost, da bo večino v državnem zboru dobila desna sredina, vlado pa bo še četrtič sestavil prvak SDS Janez Janša.

Trenutne ankete kažejo, da sedanje tri vladne stranke ne bi dobile več poslancev kot SDS, NSI-SLS-Fokus in Demokrati skupaj. Zato je za levi politični pol pomembno, da Prebilič prestopi parlamentarni prag, medtem ko si s Stevanovićem ne bi mogle veliko pomagati.

Sašo Radej

Največja tragedija za levi blok bo, če bodo Prerod, Pirati in Kordiševi socialisti dobili vsak med tri in štiri odstotke glasov, ki bodo potem šli v nič, hkrati pa sedanje tri vladne stranke ne bi dobile več kot polovice poslanskih sedežev.

Pred štirimi leti volilni izidi niso bili tako tesni, zato je bilo vseeno, če sta Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek »padli« za Svobodo, katere del sta pozneje postali. LMŠ je takrat prejela 3,72 odstotka (44.401 glas), SAB pa 2,61 odstotka (21.117 glasov).

Izgube pa so bile hude predvsem za desno stran, saj sta pred vrati parlamenta ostali tudi listi Povežimo Slovenijo (3,41 odstotka oziroma 40.612 glasov) in Naša dežela Aleksandre Pivec (1,5 odstotka oziroma 17.480 glasov).

Skupno se v državni zbor ni uvrstilo 16 strankarskih list. Izgubljenih je bilo 24,06 odstotka oziroma 286.890 glasov. Tako velikega deleža izgubljenih glasov ni bilo na nobenih volitvah prej.

Najmanj izgubljenih glasov je bilo na volitvah leta 2000, ko je v državni zbor prišlo osem strank, »v koš za smeti« pa je bilo odvrženih le 3,75 odstotka glasov. Takrat je LDS Janeza Drnovška dosegla zgodovinsko zmago (več kot 36 odstotkov glasov), prejela je celo več glasov kot SDS, SLS in NSI skupaj, v državni zbor pa se je tik pred zdajci prebila tudi Stranka mladih Slovenije (SMS) s 4,43 odstotka, za kar je bil najbolj zaslužen njen prvak Dominik S. Černjak s svojimi nastopi na televizijskih soočenjih.

Sašo Radej

Prvič je na volitvah nastopila tudi NSI, v kateri so se povezali nekdanji krščanski demokrati, ki niso bili zadovoljni z združitvijo SLS in SKD. Prav ta razdor med desnico v šibki (kratkotrajni) vladi Andreja Bajuka je verjetno odločilno vplival na volilne rezultate.

Nove stranke kot jeziček na tehtnici

Štiri leta pozneje so zmagale desnosredinske stranke, prvak SDS Janez Janša pa je prvič sestavil vlado. Izgubljenih glasov je bilo 5,73 odstotka, še najbolj sta se parlamentarnemu pragu približali stranki Aktivna Slovenija (AS) Francija Keka (2,97 odstotka) in Slovenija je naša Borisa Popoviča (2,62 odstotka). SMS se je poslovila z 2,08 odstotka glasov.

Leta 2008 se je položaj spet spremenil; zmagala je leva sredina, vlado je sestavil prvak SD Borut Pahor, kot nova stranka je nastopila Zares Gregorja Golobiča, okrepljena s kadri LDS, medtem ko je iz državnega zbora s 3,4 odstotka glasov izpadla NSI. Izgubljenih glasov je bilo 7,65 odstotka. V obeh sklicih je bilo v državnem zboru sedem strank.

Na volitvah 2011 je prvič slavila nova stranka, Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija, ki je dobila 28,51 odstotka glasov, vlado pa je (najprej) sestavila SDS Janeza Janše, ki je dosegla 26,19 odstotka glasov.

Robert Balen

Jeziček na tehtnici je bila nova stranka Državljanska lista Gregorja Viranta z 8,37 odstotka glasov, ki je po letu dni skupnega vladanja izstopila iz koalicije in omogočila vlado Alenke Bratušek. V državni zbor se je vrnila NSI (4,88 odstotka), iz njega pa so izpadli SNS (1,8 odstotka), LDS (1,48 odstotka) in Zares (0,65 odstotka). Izgubljenih glasov je bilo 7,73 odstotka.

Podobno je tudi tri leta pozneje zmagala nova Stranka Mira Cerarja (34,49 odstotka), v državni zbor sta se uvrstili še Združena levica (5,97 odstotka) in Zavezništvo Alenke Bratušek (4,38 odstotka), ki se je odcepilo od Jankovićeve Pozitivne Slovenije.

Slednja je z 2,97 odstotka izpadla iz parlamenta, prav tako tudi SLS, ki je dosegla 3,95 odstotka glasov, Državljanska lista pa 0,64 odstotka glasov. V državnem zboru je bilo osem strank, izgubljenih glasov pa je bilo 12,7 odstotka.

Leta 2018 pa se je kot novi akter pojavila Lista Marjana Šarca, ki je z 12,6 odstotka dosegla drugo mesto in nato začasno sestavila manjšinsko vlado petih strank, dokler ni zaradi izsiljevanja Levice Šarec »vrgel puške v koruzo«, vlado pa je prevzel Janša, čigar SDS je zmagala s 24,92 odstotka glasov.

V državni zbor se je vrnila SNS Zmaga Jelinčiča (4,17 odstotka), skupaj se je vanj uvrstilo kar devet strank, izgubljenih glasov pa je bilo 12,1 odstotka. Med strankami, ki so ostale pred parlamentarnimi vrati, sta bili SLS (2,62 odstotka) in Pirati (2,15 odstotka).

Volilni scenariji

Na letošnjih volitvah se lahko ponovijo scenariji različnih prejšnjih volitev. Sprva je kazalo, da se utegne ponoviti položaj iz leta 2018 ter da bo SDS zmagala z veliko razliko, Svoboda pa se poravnala s SD, Levico in kakšno novo (denimo Prebiličevo) stranko. Toda Svoboda je trdno ohranila svoj vodilni položaj na levosredinskem polu in se po anketah približuje SDS.

Zgodi se lahko, da jo v fotofinišu prehiti in spet zmaga na volitvah. Tako se izrisujeta predvsem dva scenarija: če bo SDS za nekaj odstotkov premagala Svobodo, desnosredinske stranke pa bodo dobile večino v državnem zboru, bo to spominjalo na leto 2004; če bodo Logarjevi Demokrati (podobno kot Virantova DL) preveč posegli v volilno bazo SDS in bo ta izgubila boj s Svobodo, pa bo to spominjalo na leto 2011.

Primož Lavre

Seveda so možne vse kombinacije, še zlasti če pride v državni zbor Stevanovićeva Resnica in ne bo mogoče sestaviti večinske vlade brez sodelovanja strank z obeh polov.

Manjšinska vlada ene opcije ne bi doživela rednih volitev; če bi se oblikovala vlada, v kateri bi bile stranke obeh polov, pa bi se vrnili v čase Janeza Drnovška, ko so bile takšne vlade samoumevne. Spomnimo, najprej je leta 1992 Drnovšek sestavil vlado s SDSS, nato s SKD in SDSS, leta 1997 s SLS, 2000 pa spet s SLS-SKD.

Janša je v vse svoje vlade vključil Desus, leta 2020 pa še SMC/Konkretno Zdravka Počivalška, ki so ju volivci nato kaznovali z izgonom iz parlamenta.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.