Na pokopališču v Velikovcu na avstrijskem Koroškem bodo danes odkrili spominsko ploščo za vse padle v koroških bojih v letih 1918 in 1919. Na plošči padli ne bodo zabeleženi po narodnostni, državni ali vojaški pripadnosti, temveč po abecednem redu. Pokrovitelja dogodka sta predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen.

Nova Slovenska zaveza in Župnija sv. Martina na Teharjah pripravljata danes v teharski cerkvi obletno sveto mašo v spomin na teharske žrtve. Mašo bo daroval upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, po maši pa bo kratek kulturni del slovesnosti, kjer bo zbrane nagovoril tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.

V muzejski instituciji Smithsonian v Washingtonu bo danes potekala slovesnost, na kateri bodo ZDA Iraku še uradno vrnile 3500 let staro glineno ploščico z Epom o Gilgamešu. Pri Unescu so julijsko vrnitev tablice skupaj s 17.000 drugimi artefakti v Irak, označili za "pomembno zmago v boju proti nezakoniti trgovini s kulturno dediščino".

V prestolnici ameriške zvezne države Virginije Richmond so v sredo iz parka v središču mesta odstranili in razkosali velik spomenik generala nekdanje separatistične konfederacije ameriških držav Roberta E. Leeja. Richmond je bil v času državljanske vojne med letoma 1861 in 1865 prestolnica konfederacije, Lee pa njen najpomembnejši general.

Pred 90 leti smo Slovenci dobili svoj prvi film - V kraljestvu Zlatoroga. Nemi celovečerec, posnet v črno-beli tehniki, je premiero doživel 29. avgusta 1931 v ljubljanski kinodvorani Union. Film z gorniško vsebino je po besedah poznavalke slovenskega filma Majde Širce pomemben dokument, ki priča o tem, kaj je nekdaj ljubil Slovenec.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je ob današnjem vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudaril, da je vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov izredno nevarno in nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje. Zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano, se je zavzel.

V Sloveniji in Evropi bomo danes obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.

V spominih priznanega zgodovinarja in Zoisovega nagrajenca za življenjsko delo profesorja dr. Ignacija Vojeta, ki je več kot pol stoletja raziskoval srednji vek na območju nekdanje Jugoslavije in svoje znanje predajal mlajšim generacijam, najbolj zaživi Dubrovnik. Tja je bil poslan kot mlad asistent z nalogo, da za doktorat preuči gospodarsko zgodovino srednjeveškega Dubrovnika.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.

Berlinčani so se 13. avgusta pred 60 leti zbudili v spremenjeno mesto. Zahodni del je bil obdan z žičnato ograjo, čez nekaj dni pa so ob meji postavili zid, ki je 28 let fizično delil mesto in prebivalce na dva dela. Ob obletnici začetka gradnje bo v Berlinu potekala slovesnost ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve.

Avstralska vlada bo izplačala 75.000 avstralskih dolarjev (okoli 47.000 evrov) odškodnine številnim domorodnim prebivalcem, ki so jih kot otroke prisilno ločili od njihovih staršev. Za odškodnine t. i. ukradeni generaciji aboriginov bo avstralska država namenila skupno 378 milijonov avstralskih dolarjev, je sporočil premier Scott Morrison.

Čas osamosvajanja danes ni nič manj vrednostno središče slovenskega naroda. To je čas, ki naroda ne deli, deli pa politiko, kot so jo takrat delili tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, je v pogovoru za Nova24TV poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Belgija bo nemški judovski družini vrnila sliko, ki je bila odtujena zakoncema Mayer, ko sta med drugo svetovno vojno zbežala iz Nemčije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila belgijska vlada. Tihožitje z rožami je leta 1913 naslikal Lovis Corinth, do sedaj so sliko hranili v muzeju v Bruslju.

Kranjsko združenje borcev za vrednote NOB je pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer bo potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. V JGZ Brdo so pojasnili, da so skulpturo odstranili, da jo bodo restavrirali, koliko časa bodo dela trajala, pa še ni znano.

Nemčija je danes prvič priznala, da je med kolonizacijo Namibije v začetku prejšnjega stoletja zagrešila genocid. Ob tem je tej afriški državi obljubila za več kot milijardo evrov finančne pomoči. Namibija je nemško priznanje pozdravila kot korak v pravo smer.

Pekrski dogodki so bili po besedah predsednika vlade Janeza Janše uvertura vojne za Slovenijo. "Šlo je za prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom, med slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo na eni ter jugoslovansko armado na drugi strani," je dejal v govoru na včerajšnji slovesnosti ob obletnici pred mariborsko Kadetnico.

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se ob 31. obletnici imenovanja vlade in 30. obletnici osamosvojitve Slovenije danes zbrali na Brdu pri Kranju. Kot je v nagovoru izpostavil tedanji premier Lojze Peterle, prva vlada ni le izpeljala osamosvojitvenih procesov, temveč je državi postavila tudi solidne temelje.

Predsednik republike Borut Pahor je na današnji spominski slovesnosti Mestne občine Maribor ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov poudaril, da "Slovenci zmagujemo, če sodelujemo". "To zmagovalno miselnost bomo letos, ob obletnici, pogrešali," je dodal.

Mineva 31 let, ko je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti in ob 30-letnici samostojnosti se bo osamosvojitvena vlada srečala na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik bo Lojze Peterle.

Predsednik ZZB NOB Marijan Križman in ljubljanski župan Zoran Janković sta se ob včerajšnjem dnevu zmage vnovič zavzela za ohranjanje vrednot partizanstva in proti poskusom potvarjanja zgodovine. "Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, nima prihodnosti," je dejal Janković. Kritična sta bila do aktualne vlade.