Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v svoji poslanici opozoril na zaskrbljujoče razmere v Evropi, v kateri da se znova krepijo sentimenti nestrpnosti in sovražnosti do drugačnih in drugače mislečih. "Spominski dan je zato naša odgovornost, da storimo vse, da se kaj tako okrutnega ne ponovi," je dodal.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj tradicionalno položil venec k spominskemu obeležju padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona v počastitev 79. obletnice njihovega poslednjega boja. Kot njihovi ponosni dediči smo dolžni, da po svojih najboljših močeh iščemo najbolj mirno in varno pot za nas in naše otroke, je dejal v kratki izjavi. Drugače kot organizatorji na Pohorju, ki so zaradi epidemije množično proslavo odpovedali, pa v Dražgošah vztrajajo pri slovesnosti z množico ljudi.

V Južni Afriki se bodo danes še zadnjič poslovili od enega najbolj znanih borcev proti apartheidu, nadškofa Desmonda Tutuja, ki je umrl preteklo nedeljo. Pogreb bo skromen, kot si je želel tudi pokojnik. Čez teden so sicer po državi potekale številne slovesnosti njemu v spomin.

V Južni Afriki potekajo številne slovesnosti ob slovesu od v nedeljo umrlega nadškofa Desmonda Tutuja. Ljudje se bodo lahko od njega danes in jutri poslovili v katedrali v Cape Townu, kjer je krsta z njegovim truplom. V sredo pa je v mestni hiši potekala medverska slovesnost s petjem in plesom. Pokopali ga bodo v soboto.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je na srečanju voditeljev držav, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze, zavzel za tesnejše sodelovanje med njimi.

V Južni Afriki je umrl ikona boja proti apartheidu, nadškof Desmond Tutu, je sporočil južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. Tutu, ki je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir, je bil star 90 let.

Mineva 30 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991. Obletnico bodo na ustavnem sodišču obeležili s četrtkovo slovesnostjo, na kateri bo slavnostni govornik Tine Hribar.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič se je danes udeležil spominskega dogodka v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, kjer je nagovoril udeležence simpozija o antisemitizmu ter preživele in sorodnike žrtev. Spomnil je, da je bilo z ozemlja Slovenije med drugo svetovno vojno v Auschwitz pripeljanih 2324 ljudi, so sporočili iz DZ.

Nova Slovenska zaveza, ki je želela v sodelovanju z župnijo Ljubljana novembra pripraviti mašo v grajski kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu, izraža nezadovoljstvo, ker jim to ni bilo dovoljeno. Na ljubljanski mestni občini pa so za STA navedli, da so njihovo prošnjo za organizacijo maše na gradu ocenili kot provokacijo.

Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj v Parku vojaške zgodovine v Pivki udeležil slovesnosti ob odprtju razstave Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo. Janša je v nagovoru dejal, da je "v naravi človeka, da sanja, v naravi svobodnega človeka pa je, da ima možnosti, da te sanje tudi uresničuje", so sporočili z vlade.

Oblasti v Potsdamu so nedavno priznale neprijetno odkritje, da je pokojni nacistični minister za propagando Josef Goebbels še vedno častni meščan. Naziv je prejel leta 1938 in mu ga očitno niso nikoli odvzeli, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na pokopališču v Velikovcu na avstrijskem Koroškem bodo danes odkrili spominsko ploščo za vse padle v koroških bojih v letih 1918 in 1919. Na plošči padli ne bodo zabeleženi po narodnostni, državni ali vojaški pripadnosti, temveč po abecednem redu. Pokrovitelja dogodka sta predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen.

Nova Slovenska zaveza in Župnija sv. Martina na Teharjah pripravljata danes v teharski cerkvi obletno sveto mašo v spomin na teharske žrtve. Mašo bo daroval upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, po maši pa bo kratek kulturni del slovesnosti, kjer bo zbrane nagovoril tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.

V muzejski instituciji Smithsonian v Washingtonu bo danes potekala slovesnost, na kateri bodo ZDA Iraku še uradno vrnile 3500 let staro glineno ploščico z Epom o Gilgamešu. Pri Unescu so julijsko vrnitev tablice skupaj s 17.000 drugimi artefakti v Irak, označili za "pomembno zmago v boju proti nezakoniti trgovini s kulturno dediščino".

V prestolnici ameriške zvezne države Virginije Richmond so v sredo iz parka v središču mesta odstranili in razkosali velik spomenik generala nekdanje separatistične konfederacije ameriških držav Roberta E. Leeja. Richmond je bil v času državljanske vojne med letoma 1861 in 1865 prestolnica konfederacije, Lee pa njen najpomembnejši general.

Pred 90 leti smo Slovenci dobili svoj prvi film - V kraljestvu Zlatoroga. Nemi celovečerec, posnet v črno-beli tehniki, je premiero doživel 29. avgusta 1931 v ljubljanski kinodvorani Union. Film z gorniško vsebino je po besedah poznavalke slovenskega filma Majde Širce pomemben dokument, ki priča o tem, kaj je nekdaj ljubil Slovenec.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je ob današnjem vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudaril, da je vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov izredno nevarno in nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje. Zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano, se je zavzel.

V Sloveniji in Evropi bomo danes obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.

V spominih priznanega zgodovinarja in Zoisovega nagrajenca za življenjsko delo profesorja dr. Ignacija Vojeta, ki je več kot pol stoletja raziskoval srednji vek na območju nekdanje Jugoslavije in svoje znanje predajal mlajšim generacijam, najbolj zaživi Dubrovnik. Tja je bil poslan kot mlad asistent z nalogo, da za doktorat preuči gospodarsko zgodovino srednjeveškega Dubrovnika.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.