Preučevanje gradiva vatikanskega arhiva o pontifikatu Pija XII. med letoma 1939 in 1958 je prineslo na dan zanimivo dejstvo o fašističnem diktatorju Benitu Mussoliniju. Kot je v sredo poročal italijanski časnik Italia Oggi, je Mussolini želel zgraditi mošejo za svoje muslimanske podanike.

Muzej slovenske osamosvojitve s katerim bi obeležili 30. obletnico državnosti, stoji le v proračunskih postavah. Nekdanja direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver o projektu ne ve skoraj nič, ko pa je zanj zvedela, jo je pozitivno presenetil.

Egiptovski arheologi so v nekropoli nedaleč od Kaira odkrili skrivališče starodavnih krst, kar je že drugo tovrstno odkritje na tem območju letos. Tokrat so v treh podzemnih jaških v nekropoli v Sakari, v bližini slovite stopničaste Džoserjeve piramide našli več kot sto zapečatenih in nedotaknjenih sarkofagov ter 40 pogrebnih mask in kipov.

"Skratka, če bi se Pirjevec ne odločil za lovsko-ribiški pripovedni slog, bi se lahko brez posebnih težav posvetil tudi dejanskim okupatorskim izgubam v bojih z jugoslovanskimi partizani. Toda izbral je ideološko sledenje svojim mentorjem in odšel v Partizane," zgodovinar Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, očita zgodovinarju Jožetu Pirjevcu.

Ljubljansko okrožno sodišče je v teh dneh sprejelo sklep o ustavitvi postopka zoper pokojnega domobranskega generala Leona Rupnika, poroča Dnevnik. Po neuradnih informacijah časnika naj bi se sodnik Martin Jančar tako odločil po 139. členu zakona o kazenskem postopku, ki predvideva ustavitev postopka v primeru, da obdolženec umre.

Za svoje raziskovanje mogočne rodbine Auersperg, ki je živela na Kranjskem tisoč let vse do konca druge svetovne vojne, je zgodovinar dr. Miha Preinfalk navezal stike v tujini s še živečimi člani. Tako mu je bil dostopen njihov ohranjeni in obsežni arhiv s Turjaka. Na gradu v Labotski dolini v Avstriji, kamor ga je povabil eden izmed članov rodbine, mu je bilo dano doživeti tudi vzdušje nekdanjega grajskega življenja.

Pred sto leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

Umetniška instalacija spomenik rdeči Reki - samoobrambni spomenik, ki so ga postavili na nebotičnik v središču mesta v okviru programov Reka 2020 - Evropska prestolnica kulture (EPK) je naletela na številne negativne odzive. Pred nebotičnikom so že protestirali veterani in nogometni navijači.

Naša odgovornost je, da krepimo tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik obetavne prihodnosti, je na proslavi ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini dejal predsednik republike Borut Pahor. Pogreša več sodelovanja. "Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva, to pa ni prihodnost, ki je obetavna," je posvaril.

Osamosvojitev je nekaj, kar ljudi ne deli, deli pa politiko, je v včerajšnjem pogovoru za Televizijo Slovenija poudaril predsednik vlade Janez Janša, ki je bil v prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi obrambni minister. Po njegovih besedah je bila tudi osamosvojitev uspešna zaradi enotnosti naroda, in to kljub tedanjim političnim delitvam.

Predstavniki komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč so danes predstavili odkritje novega morišča na območju Kočevskega roga. V t. i. breznu 3 so odkrili posmrtne ostanke in predmete, na podlagi katerih sklepajo, da gre za okoli 250 žrtev, večinoma mlajših moških, pomorjenih jeseni 1945.

Stanje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno, ampak je to težko pridobljen način življenja, ki bi ga morali ceniti vsak dan, sta pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisala evropska komisarja za vrednote in pravosodje. Pred nedeljskim dnevom spomina so potekali dogodki tudi v Sloveniji.

V Sloveniji in Evropi bomo to nedeljo znova obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

Če bi sledili izrazu ljudske volje, kot se je pokazala na osamosvojitvenem plebiscitu, bi se zgodilo še več take enotnosti, je v nocojšnjem pogovoru za TV Slovenija poudaril prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle. Opozoril je, da pa Slovenija kasneje ni bila več v takih okoliščinah, ki bi terjale tolikšno povezanost.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so včeraj slovesno podelili letošnja občinska priznanja. Najvišji priznanji, naziva častne meščanke in častnega meščana, sta prejela psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič in ekonomist Jože Mencinger. Slovesnost je minila tudi v znamenju spomina na Janeza Stanovnika, po njej so odkrili njegov doprsni kip.

V Murski Soboti so na spominski slovesnosti zaznamovali svetovni dan spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Slavnostni govornik Boštjan Žekš je ob tem poudaril, da je bilo življenje Romov eno samo trpljenje, in da ga je ob tem sram.

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v pogovoru za TV Slovenija poudaril, da je potreba po enotnosti trajna. Kar manjka v govorjenju o tem, da je treba stopiti skupaj, je nek koncept, ideja o uresničevanju slovenskih interesov. Kot je opozoril, pa slovenski politični realnosti v veliki meri ustreza shematska delitev na "Kučanov in Janšev blok".

Beograjske oblasti so napovedale, da bodo nadaljevale spreminjanje imen ulic, ki nimajo povezav s srbstvom, poročajo srbski mediji. Med drugim ne bodo več imeli Ljubljanske, Mariborske, Celjske ali Blejske ulice. Nova imena naj bi dobile tudi dosedanje Hrvaška, Splitska, Hvarska in Bosanska ulica.

Knjiga akademika Jožeta Pirjevca Partizani je strokovno, etično, moralno in ideološko problematična, meni predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman v javnem vprašanju SAZU. Pirjevec očitkov ne komentira, SAZU pa odgovarja, da njena naloga ni kritizirati ali zagovarjati dela članov.

V Istanbulu danes potekajo slovesnosti ob ponovnem odprtju Hagije Sofije kot mošeje. Pred stavbo nekdanjega muzeja se je že pred začetkom petkove molitve zbralo več sto muslimanskih vernikov. V spremstvu verskih voditeljev in članov turške vlade je prispel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.