Za svoje raziskovanje mogočne rodbine Auersperg, ki je živela na Kranjskem tisoč let vse do konca druge svetovne vojne, je zgodovinar dr. Miha Preinfalk navezal stike v tujini s še živečimi člani. Tako mu je bil dostopen njihov ohranjeni in obsežni arhiv s Turjaka. Na gradu v Labotski dolini v Avstriji, kamor ga je povabil eden izmed članov rodbine, mu je bilo dano doživeti tudi vzdušje nekdanjega grajskega življenja.

Pred sto leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

Umetniška instalacija spomenik rdeči Reki - samoobrambni spomenik, ki so ga postavili na nebotičnik v središču mesta v okviru programov Reka 2020 - Evropska prestolnica kulture (EPK) je naletela na številne negativne odzive. Pred nebotičnikom so že protestirali veterani in nogometni navijači.

Naša odgovornost je, da krepimo tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik obetavne prihodnosti, je na proslavi ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini dejal predsednik republike Borut Pahor. Pogreša več sodelovanja. "Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva, to pa ni prihodnost, ki je obetavna," je posvaril.

Osamosvojitev je nekaj, kar ljudi ne deli, deli pa politiko, je v včerajšnjem pogovoru za Televizijo Slovenija poudaril predsednik vlade Janez Janša, ki je bil v prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi obrambni minister. Po njegovih besedah je bila tudi osamosvojitev uspešna zaradi enotnosti naroda, in to kljub tedanjim političnim delitvam.

Predstavniki komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč so danes predstavili odkritje novega morišča na območju Kočevskega roga. V t. i. breznu 3 so odkrili posmrtne ostanke in predmete, na podlagi katerih sklepajo, da gre za okoli 250 žrtev, večinoma mlajših moških, pomorjenih jeseni 1945.

Stanje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno, ampak je to težko pridobljen način življenja, ki bi ga morali ceniti vsak dan, sta pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisala evropska komisarja za vrednote in pravosodje. Pred nedeljskim dnevom spomina so potekali dogodki tudi v Sloveniji.

V Sloveniji in Evropi bomo to nedeljo znova obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

Če bi sledili izrazu ljudske volje, kot se je pokazala na osamosvojitvenem plebiscitu, bi se zgodilo še več take enotnosti, je v nocojšnjem pogovoru za TV Slovenija poudaril prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle. Opozoril je, da pa Slovenija kasneje ni bila več v takih okoliščinah, ki bi terjale tolikšno povezanost.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so včeraj slovesno podelili letošnja občinska priznanja. Najvišji priznanji, naziva častne meščanke in častnega meščana, sta prejela psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič in ekonomist Jože Mencinger. Slovesnost je minila tudi v znamenju spomina na Janeza Stanovnika, po njej so odkrili njegov doprsni kip.

V Murski Soboti so na spominski slovesnosti zaznamovali svetovni dan spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Slavnostni govornik Boštjan Žekš je ob tem poudaril, da je bilo življenje Romov eno samo trpljenje, in da ga je ob tem sram.

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v pogovoru za TV Slovenija poudaril, da je potreba po enotnosti trajna. Kar manjka v govorjenju o tem, da je treba stopiti skupaj, je nek koncept, ideja o uresničevanju slovenskih interesov. Kot je opozoril, pa slovenski politični realnosti v veliki meri ustreza shematska delitev na "Kučanov in Janšev blok".

Beograjske oblasti so napovedale, da bodo nadaljevale spreminjanje imen ulic, ki nimajo povezav s srbstvom, poročajo srbski mediji. Med drugim ne bodo več imeli Ljubljanske, Mariborske, Celjske ali Blejske ulice. Nova imena naj bi dobile tudi dosedanje Hrvaška, Splitska, Hvarska in Bosanska ulica.

Knjiga akademika Jožeta Pirjevca Partizani je strokovno, etično, moralno in ideološko problematična, meni predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman v javnem vprašanju SAZU. Pirjevec očitkov ne komentira, SAZU pa odgovarja, da njena naloga ni kritizirati ali zagovarjati dela članov.

V Istanbulu danes potekajo slovesnosti ob ponovnem odprtju Hagije Sofije kot mošeje. Pred stavbo nekdanjega muzeja se je že pred začetkom petkove molitve zbralo več sto muslimanskih vernikov. V spremstvu verskih voditeljev in članov turške vlade je prispel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da bo sofinancirala dejavnost Parka vojaške zgodovine Pivka v tem in prihodnjem letu v skupnem znesku 200.000 evrov za vsako leto, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Park upravlja Javni zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka, vendar je po oceni vlade presegel lokalni pomen.

Iz jame Jazovka na hrvaški gori Žumberak blizu meje s Slovenijo so v preteklih dneh izkopali posmrtne ostanke približno 800 žrtev množičnih pobojev med drugo svetovno vojno in po njej, danes poročajo hrvaški mediji. Terensko raziskavo in ekshumacijo je vodilo hrvaško ministrstvo za veterane.

Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta danes pri Bazovici položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom.

Obrambni minister Matej Tonin je na slovesnosti na Cesarskem vrhu pri Logatcu v spomin na pripadnika slovenske Teritorialne obrambe Miroslava Moljka in Antona Žaklja, preminula leta 1991 v prometni nesreči ob umikanju Teritorialne obrambe s položajev, poudaril, da so taki trenutki tudi priložnost za razmislek, kaj lahko vsak stori za domovino.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je zgodovinarja in profesorja za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Mitjo Ferenca odlikoval z velikim častnim znakom za zasluge za Republiko Avstrijo. Priznanje je Ferencu v četrtek v Ljubljani izročila avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka.