Na pokopališču Arlington v ameriški zvezni državi Virginija so pred tedni slovesno pokopali posmrtne ostanke narednika Franka J. Seiferhelda. Gre za pripadnika ameriških letalskih sil, ki je leta 1945 skupaj z ostalimi člani posadke bombnika b-17 strmoglavil v Tržaški zaliv in umrl, je danes poročal Primorski dnevnik.

Ob tem, ko so v italijanski Gorici minule dni neuspešno skušali odvzeti naziv častnega občana fašističnemu diktatorju Benitu Mussoliniju, pa višji arhivist Matej Muženič iz Pokrajinskega arhiva Koper opozarja, da je bil Mussolini tudi častni občan mesta Piran. Naziv, ki so ga podelili maja 1924, mu ni bil nikoli odvzet, pravi.

Nova Slovenska zaveza in župnija svetega Martina na Teharjah danes v Spominskem parku Teharje pripravljata obletno mašo v spomin na teharske žrtve. Daroval jo bo upokojeni nadškof Anton Stres, po maši pa bo kratek kulturni del slovesnosti, kjer bo zbrane nagovoril nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati.

V času, ko mineva 80 let od obsežnih bombardiranj Evrope, s katerimi so zavezniki pospešili poraz nacistične Nemčije, sta Geodetski inštitut Slovenije in raziskovalec bombardiranj Sašo Radovanovič izvedla pilotni projekt geolociranja neeksplodiranih letalskih bomb iz druge svetovne vojne na območju Studencev v Mariboru.

V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes slavimo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost bo zvečer v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril predsednik vlade Robert Golob.

V spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, bomo v nedeljo obeležili 77-letnico vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost bo v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril premier Robert Golob.

Ob spomeniku pri Bazovici blizu Trsta bo danes tradicionalna osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so jih tam ustrelili pred 94 leti. Zbrane bosta med drugim nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko ter tržaški škof Enrico Trevisi.

Danes mineva 80 let, odkar so vlačilci med drugo svetovno vojno iz Pulja odvlekli znameniti italijanski čezoceanski parnik Rex, ki je v bližini obalne ceste med Izolo in Koprom nasedel 200 metrov od obale in se nagnil. Dva dni pozneje so ladjo napadla zavezniška letala. Gorela je štiri dni, se prevrnila na bok in delno potonila.

Pred državnim praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je včeraj v Beltincih potekala državna proslava, po drugih krajih pa regionalne in občinske slovesnosti. Na državni proslavi je bila slavnostna govornica predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, udeležila pa se je je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo nocoj odprli razstavo, posvečeno pobojem v jami pod Macesnovo gorico ob koncu druge svetovne vojne. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa bo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč.

Akropola v Atenah, ki velja za enega najbolj obiskanih starodavnih spomenikov na svetu, poslej ponuja zasebne obiske za 5000 evrov. Zasebne obiske Akropole so napovedali že lani, kar je sprožilo številne polemike.

Doživite poletje še preden se zares začne!

V Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani bodo popoldne odprli razstavo z naslovom 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico - slovenski Katin, je sporočil zgodovinar in avtor razstave Jože Dežman. Razstava bo na ogled do 10. maja.

Na današnji dan pred 35 leti je pesnik Tone Pavček na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ, prebral Majniško deklaracijo. Deklaracija je postavila temelje slovenske samostojnosti, saj je v njej zapisana zahteva po suvereni državi slovenskega naroda.

Tri četrt stoletja je, odkar je »najboljši sosed« prvič postregel kupce. Najosnovnejši izdelki so tedaj prevladovali na policah trgovin, ki se jim je reklo še Živila. Skozi desetletja se je ponudba teh trgovin obogatila, spremenila se je izkušnja nakupovanja in spremenilo se je tudi ime. Živila so danes Mercator, največji slovenski trgovec, ki letos praznuje svoj 75. rojstni dan.

Modrosti dr. Janeza Drnovška so aktualne tudi danes. Nekatere še bolj kot takrat, ko jih je zapisal. Sledil je svojemu notranjemu glasu in bil priljubljen po vsej skupni državi, bolj po drugih republikah kot pri nas. Zavzemal se je za človekove pravice v času in prostoru, kjer je bilo to še skoraj bogokletno.

Pristojna parlamentarna komisija v Rimu je zamrznila obravnavo zakona, ki bi omogočil posthumno odvzem odlikovanj vsem, ki so zagrešili zločine proti človeštvu. Za zdaj tako ne kaže, da bo prišlo do odvzema državnega odlikovanja jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu, za kar si je prizadevala italijanska desnica, poroča Primorski dnevnik.

Komisija za ustavna vprašanja spodnjega doma italijanskega parlamenta je odprla pot odvzemu državnega odlikovanja jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Poslanci so namreč v torek odobrili zakonski predlog, po katerem bo lahko vlada preklicala priznanje tudi pokojnim odlikovancem, kar doslej ni bilo mogoče.

Drama SNG Maribor, Mariborska knjižnica in Pokrajinski arhiv Maribor so ob 140-letnici rojstva in 80-letnici smrti Josipa Vandota pripravili literarno-zgodovinski večer, na katerem so pisateljevi zapisi o okupiranem Mariboru pospremljeni z zgodovinskimi gradivi tega časa. Doslej zelo dobro obiskan dogodek danes gostuje v Knjižnici Šentilj.

Italijansko vrhovno sodišče je v četrtek razsodilo, da je fašistični pozdrav kaznivo dejanje, samo če ogroža javni red in če pomeni poskus obujanja prepovedane fašistične stranke. To pomeni, da ta zloglasni pozdrav z dvignjeno desnico ni nujno kazniv, če se izvaja na spominskih dogodkih, kot je bil nedavni množični fašistični pozdrav v Rimu.