V epizodi #172 podkasta AIDEA je gostoval dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja evropske in balkanske zgodovine. Pogovor je ponudil globok vpogled v ključne zgodovinske prelomnice, ki so oblikovale sodobno Evropo – od selitev Slovanov in vpliva krščanstva, preko reformacije in razsvetljenstva, do razpada Jugoslavije in sodobnih geopolitičnih izzivov.

Ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije sta Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) Slovenije in Mednarodna mreža antifašistov opozorili na sprevračanje in zlorabo zgodovinskih dejstev ter zamolčanje fašističnega nasilja in grozot italijanske okupacije.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob včerajšnjem dnevu spomina na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije obsodil nasilje, ki so ga zagrešili Titovi partizani, in opozoril, da so bili ti dogodki v preteklosti prezrti. Premierka Giorgia Meloni pa je poudarila, da Italija ne bo pozabila teh dogodkov.

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu bodo drevi odprli razstavo ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, ki jo pripravlja evroposlanec iz vrst skrajno desnih Bratov Italije Stefano Cavedagna. Slovenski in hrvaški poslanci iz levosredinskih skupin so že pred odprtjem izrazili nasprotovanje razstavi.

Neznanci so ponoči oskrunili območje spomina na žrtve povojnih pobojev v Bazovici. Ob vhodu vanj v slovenščini piše "Trst je naš" ter "Smrt fašizmu svoboda narodom", poroča časnik Primorski dnevnik. Incident se je zgodil tik pred italijanskim dnevom spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, ki ga obeležujejo 10. februarja.

Burja, ki je te dni pihala na Primorskem, ni prizanesla niti spomeniku bazoviškim junakom v Bazovici pri Trstu, ki je bil postavljen v spomin štirim vojakom, usmrčenim leta 1930 na prvem tržaškem procesu. Sunki burje so zamajali drevo ob spomeniku, ki je nato padlo nanj in ga skoraj popolnoma razdejalo. Finančna ocena škode zaenkrat še ni znana.

V Italiji razburjajo videoposnetki s torkovega neofašističnega shoda v Rimu, na katerem je po podatkih policije 1300 ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav, poročajo tuje tiskovne agencije. Policija je sporočila, da bo posnetke uporabila za identifikacijo udeležencev shoda.

Kristjani se pripravljajo na božič, dan, ko se je po njihovem verovanju rodil Jezus Kristus. Praznovanje bo vrhunec doseglo v torek zvečer, ko bodo po cerkvah polnočne maše, zjutraj pa bodo sledile osrednje maše. Po besedah cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika ima praznik bogato zgodovino, pri čemer je bil sprva pomemben predvsem za bogoslužje.

Avtor naslovnega citata je George Santayana (The Life of Reason, 1905) in dobro stoletje kasneje se vedno znova izkazuje, kako prav je imel.

Na pokopališču Arlington v ameriški zvezni državi Virginija so pred tedni slovesno pokopali posmrtne ostanke narednika Franka J. Seiferhelda. Gre za pripadnika ameriških letalskih sil, ki je leta 1945 skupaj z ostalimi člani posadke bombnika b-17 strmoglavil v Tržaški zaliv in umrl, je danes poročal Primorski dnevnik.

Ob tem, ko so v italijanski Gorici minule dni neuspešno skušali odvzeti naziv častnega občana fašističnemu diktatorju Benitu Mussoliniju, pa višji arhivist Matej Muženič iz Pokrajinskega arhiva Koper opozarja, da je bil Mussolini tudi častni občan mesta Piran. Naziv, ki so ga podelili maja 1924, mu ni bil nikoli odvzet, pravi.

Nova Slovenska zaveza in župnija svetega Martina na Teharjah danes v Spominskem parku Teharje pripravljata obletno mašo v spomin na teharske žrtve. Daroval jo bo upokojeni nadškof Anton Stres, po maši pa bo kratek kulturni del slovesnosti, kjer bo zbrane nagovoril nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati.

V času, ko mineva 80 let od obsežnih bombardiranj Evrope, s katerimi so zavezniki pospešili poraz nacistične Nemčije, sta Geodetski inštitut Slovenije in raziskovalec bombardiranj Sašo Radovanovič izvedla pilotni projekt geolociranja neeksplodiranih letalskih bomb iz druge svetovne vojne na območju Studencev v Mariboru.

V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes slavimo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost bo zvečer v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril predsednik vlade Robert Golob.

V spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, bomo v nedeljo obeležili 77-letnico vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost bo v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril premier Robert Golob.

Ob spomeniku pri Bazovici blizu Trsta bo danes tradicionalna osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so jih tam ustrelili pred 94 leti. Zbrane bosta med drugim nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko ter tržaški škof Enrico Trevisi.

Danes mineva 80 let, odkar so vlačilci med drugo svetovno vojno iz Pulja odvlekli znameniti italijanski čezoceanski parnik Rex, ki je v bližini obalne ceste med Izolo in Koprom nasedel 200 metrov od obale in se nagnil. Dva dni pozneje so ladjo napadla zavezniška letala. Gorela je štiri dni, se prevrnila na bok in delno potonila.

Pred državnim praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je včeraj v Beltincih potekala državna proslava, po drugih krajih pa regionalne in občinske slovesnosti. Na državni proslavi je bila slavnostna govornica predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, udeležila pa se je je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo nocoj odprli razstavo, posvečeno pobojem v jami pod Macesnovo gorico ob koncu druge svetovne vojne. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa bo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč.

Akropola v Atenah, ki velja za enega najbolj obiskanih starodavnih spomenikov na svetu, poslej ponuja zasebne obiske za 5000 evrov. Zasebne obiske Akropole so napovedali že lani, kar je sprožilo številne polemike.