Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je ob današnjem vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudaril, da je vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov izredno nevarno in nedopustno, pa vendar vse bolj pogosto početje. Zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano, se je zavzel.

V Sloveniji in Evropi bomo danes obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan leta 1939 je bil sicer podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.

V spominih priznanega zgodovinarja in Zoisovega nagrajenca za življenjsko delo profesorja dr. Ignacija Vojeta, ki je več kot pol stoletja raziskoval srednji vek na območju nekdanje Jugoslavije in svoje znanje predajal mlajšim generacijam, najbolj zaživi Dubrovnik. Tja je bil poslan kot mlad asistent z nalogo, da za doktorat preuči gospodarsko zgodovino srednjeveškega Dubrovnika.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.

Berlinčani so se 13. avgusta pred 60 leti zbudili v spremenjeno mesto. Zahodni del je bil obdan z žičnato ograjo, čez nekaj dni pa so ob meji postavili zid, ki je 28 let fizično delil mesto in prebivalce na dva dela. Ob obletnici začetka gradnje bo v Berlinu potekala slovesnost ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve.

Avstralska vlada bo izplačala 75.000 avstralskih dolarjev (okoli 47.000 evrov) odškodnine številnim domorodnim prebivalcem, ki so jih kot otroke prisilno ločili od njihovih staršev. Za odškodnine t. i. ukradeni generaciji aboriginov bo avstralska država namenila skupno 378 milijonov avstralskih dolarjev, je sporočil premier Scott Morrison.

Čas osamosvajanja danes ni nič manj vrednostno središče slovenskega naroda. To je čas, ki naroda ne deli, deli pa politiko, kot so jo takrat delili tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, je v pogovoru za Nova24TV poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Belgija bo nemški judovski družini vrnila sliko, ki je bila odtujena zakoncema Mayer, ko sta med drugo svetovno vojno zbežala iz Nemčije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila belgijska vlada. Tihožitje z rožami je leta 1913 naslikal Lovis Corinth, do sedaj so sliko hranili v muzeju v Bruslju.

Kranjsko združenje borcev za vrednote NOB je pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer bo potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. V JGZ Brdo so pojasnili, da so skulpturo odstranili, da jo bodo restavrirali, koliko časa bodo dela trajala, pa še ni znano.

Nemčija je danes prvič priznala, da je med kolonizacijo Namibije v začetku prejšnjega stoletja zagrešila genocid. Ob tem je tej afriški državi obljubila za več kot milijardo evrov finančne pomoči. Namibija je nemško priznanje pozdravila kot korak v pravo smer.

Pekrski dogodki so bili po besedah predsednika vlade Janeza Janše uvertura vojne za Slovenijo. "Šlo je za prvo merjenje realne moči med Slovenijo in Beogradom, med slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo na eni ter jugoslovansko armado na drugi strani," je dejal v govoru na včerajšnji slovesnosti ob obletnici pred mariborsko Kadetnico.

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se ob 31. obletnici imenovanja vlade in 30. obletnici osamosvojitve Slovenije danes zbrali na Brdu pri Kranju. Kot je v nagovoru izpostavil tedanji premier Lojze Peterle, prva vlada ni le izpeljala osamosvojitvenih procesov, temveč je državi postavila tudi solidne temelje.

Predsednik republike Borut Pahor je na današnji spominski slovesnosti Mestne občine Maribor ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov poudaril, da "Slovenci zmagujemo, če sodelujemo". "To zmagovalno miselnost bomo letos, ob obletnici, pogrešali," je dodal.

Mineva 31 let, ko je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti in ob 30-letnici samostojnosti se bo osamosvojitvena vlada srečala na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik bo Lojze Peterle.

Predsednik ZZB NOB Marijan Križman in ljubljanski župan Zoran Janković sta se ob včerajšnjem dnevu zmage vnovič zavzela za ohranjanje vrednot partizanstva in proti poskusom potvarjanja zgodovine. "Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, nima prihodnosti," je dejal Janković. Kritična sta bila do aktualne vlade.

Na današnji dan pred 32 leti je danes že pokojni literat Tone Pavček na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ, prebral Majniško deklaracijo. Deklaracija je postavila temelje slovenske samostojnosti, saj je v njej zapisana zahteva po suvereni državi slovenskega naroda.

V Franciji so v sredo obeležili dvestoletnico smrti Napoleona Bonaparteja. V Parizu je potekala slovesnost, na kateri je spregovoril francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je tudi položil venec na njegov grob. Sicer pa obletnica mineva v znamenju burne razprave o Napoleonovi zapuščini, z poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Račjem otoku na posestvu Brdo so včeraj odkrili spominsko obeležje ob 30. obletnici sestanka koalicije Demos. Slovesnosti so se med drugim udeležili premier Janez Janša, nekdanji predsednik Demosove vlade Lojze Peterle in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.

Slovenija danes praznuje dan upora proti okupatorju, s katerim se spominjamo slovenskega odporništva in nastanka OF, osrednje odporniške organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Državna proslava bo na Mali Gori, v predsedniški palači pa bosta državljane nagovorila predsednik republike Borut Pahor in predsednik ZZB NOB Marijan Križman.

Predsednik republike Borut Pahor in grška predsednica Katerina Sakelaropulou sta danes v Kopru odkrila klop prijateljstva. Ob tem sta predsednika izpostavila zgodovinske vezi obeh držav, zlasti s Koprom, iz katerega izhaja družina Joanisa Kapodistriasa, enega od očetov helenske republike, ki letos praznuje 200. obletnico neodvisnosti.