Obiščite Terme Ptuj ... in odkrijte Štajersko
Doživite poletje še preden se zares začne!
V Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani bodo popoldne odprli razstavo z naslovom 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico - slovenski Katin, je sporočil zgodovinar in avtor razstave Jože Dežman. Razstava bo na ogled do 10. maja.
Na današnji dan pred 35 leti je pesnik Tone Pavček na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ, prebral Majniško deklaracijo. Deklaracija je postavila temelje slovenske samostojnosti, saj je v njej zapisana zahteva po suvereni državi slovenskega naroda.
Tri četrt stoletja je, odkar je »najboljši sosed« prvič postregel kupce. Najosnovnejši izdelki so tedaj prevladovali na policah trgovin, ki se jim je reklo še Živila. Skozi desetletja se je ponudba teh trgovin obogatila, spremenila se je izkušnja nakupovanja in spremenilo se je tudi ime. Živila so danes Mercator, največji slovenski trgovec, ki letos praznuje svoj 75. rojstni dan.
Modrosti dr. Janeza Drnovška so aktualne tudi danes. Nekatere še bolj kot takrat, ko jih je zapisal. Sledil je svojemu notranjemu glasu in bil priljubljen po vsej skupni državi, bolj po drugih republikah kot pri nas. Zavzemal se je za človekove pravice v času in prostoru, kjer je bilo to še skoraj bogokletno.
Pristojna parlamentarna komisija v Rimu je zamrznila obravnavo zakona, ki bi omogočil posthumno odvzem odlikovanj vsem, ki so zagrešili zločine proti človeštvu. Za zdaj tako ne kaže, da bo prišlo do odvzema državnega odlikovanja jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu, za kar si je prizadevala italijanska desnica, poroča Primorski dnevnik.
Komisija za ustavna vprašanja spodnjega doma italijanskega parlamenta je odprla pot odvzemu državnega odlikovanja jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Poslanci so namreč v torek odobrili zakonski predlog, po katerem bo lahko vlada preklicala priznanje tudi pokojnim odlikovancem, kar doslej ni bilo mogoče.
Drama SNG Maribor, Mariborska knjižnica in Pokrajinski arhiv Maribor so ob 140-letnici rojstva in 80-letnici smrti Josipa Vandota pripravili literarno-zgodovinski večer, na katerem so pisateljevi zapisi o okupiranem Mariboru pospremljeni z zgodovinskimi gradivi tega časa. Doslej zelo dobro obiskan dogodek danes gostuje v Knjižnici Šentilj.
Italijansko vrhovno sodišče je v četrtek razsodilo, da je fašistični pozdrav kaznivo dejanje, samo če ogroža javni red in če pomeni poskus obujanja prepovedane fašistične stranke. To pomeni, da ta zloglasni pozdrav z dvignjeno desnico ni nujno kazniv, če se izvaja na spominskih dogodkih, kot je bil nedavni množični fašistični pozdrav v Rimu.
V Italiji razburjajo videoposnetki z nedeljskega neofašističnega shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav, poročajo tuje tiskovne agencije. Gesto, v Italiji znano tudi kot saluto romano (rimski pozdrav), je med drugim obsodila vodja opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein.
Na prvem programu Televizije Slovenije bo nocoj televizijska premiera dokumentarnega filma Lačni, bosi in slavni režiserja in scenarista Benjamina Krežeta, ki pripoveduje zgodbo o Trboveljskem slavčku, pozabljenem fenomenu mladinskega pevskega zbora iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je ustvarjal vrhunsko umetnost in osvojil svet.
Na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih so danes odkrili obeležje izbrisanim, ki bo opominjalo na trpljenje, ki so ga prestali. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva februarja 1992 je namreč skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje SFRJ ostalo brez večine pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.
Nova Slovenska zaveza in Župnija svetega Martina na Teharjah danes v Spominskem parku Teharje pripravljata obletno mašo v spomin na teharske žrtve. Daroval jo bo upokojeni nadškof Marjan Turnšek, po maši pa bo kratek kulturni del slovesnosti, kjer bo zbrane nagovoril zgodovinar Tomaž Debevec.
Predsednik vlade Robert Golob je ob današnjem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini v poslanici izpostavil, da je danes Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je ocenila, da je današnji praznik hkrati tudi praznik demokracije.
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v dolgem govoru na gospodarskem forumu v Vladivostoku med drugim dejal, da je bilo vojaško posredovanje Sovjetske zveze proti Madžarski leta 1956 in proti Češkoslovaški leta 1968 napačno ravnanje, ki je privedlo zgolj do dodatnih napetosti v odnosih med državami.
Ob spomeniku pri Bazovici blizu Trsta bo danes osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so jih tam ustrelili pred 93 leti. Zbrane bo med drugim nagovorila zunanja ministrica Tanja Fajon.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je včeraj s položitvijo cvetja ob spominski plošči, ki od leta 2012 stoji pred stavbo rektorata Univerze v Ljubljani, poklonila bazoviškim junakom na spominski slovesnosti ob 93. obletnici njihove usmrtitve, so sporočili iz predsedničinega urada.
Danes mineva 93 let smrti bazoviških junakov. V Ljubljani bo spominska slovesnost v petek, vrhunec niza dogodkov, ki jih ob obletnici prireja odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, pa bo nedeljska slovesnost ob spomeniku pri Bazovici.
Podpredsednik vlade nemške zvezne dežele Bavarska Hubert Aiwanger kljub polemikam glede antisemitskega pamfleta izpred več desetletij ostaja na položaju, je v nedeljo odločil bavarski ministrski predsednik Markus Söder. Aiwanger je v odzivu dejal, da je umazan načrt njegovih nasprotnikov spodletel. Več nemških ministrov je do odločitve kritičnih.
Italijanska vlada oziroma njena predsednica Giorgia Meloni bo odločila o morebitnem odvzemu italijanskega državnega odlikovanja nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu zaradi fojb in eksodusa Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, je danes poročal Primorski dnevnik.