Pet nekdanjih predsednikov ustavnega sodišča bo bojkotiralo slavnostno sejo ob 30-letnici ustave

Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja t. i. pisateljska ustava, ki je leta 1988 nastala v okviru Društva slovenskih pisateljev. Projekt ustave je nadaljeval Demos in marca 1990 predstavil novo različico besedila, precej podobno besedilu pisateljske ustave.

Po Demosovi zmagi na volitvah leta 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oz. njeno ustavno komisijo, ki jo je vodil France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo v DZ, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področij.

Skupino je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek, v njej pa so bili še današnji zaslužni profesor na pravni fakulteti Franc Grad, filozof Tine Hribar ter poznejši ustavni sodniki Tone Jerovšek, Matevž Krivic in Anton Perenič. V skupini sta bila tudi poznejši ustavni sodnik Lojze Ude in Miro Cerar kot njen strokovni tajnik.

Osnutek ustave dokončno spisali na gradu Podvin

Skupina se je poleti 1990 nekaj dni sestajala na podvinskem gradu, že prvi dan pa jo je moral zaradi bolezni zapustiti Ude. V petih dneh so pripravili končni osnutek in ga konec avgusta predali Bučarju.

Kot je za STA ob obletnici povedal Jambrek, je delo v podvinskem gradu predstavljalo nekakšen zaključek vsega predhodnega dela. Že kakšen mesec prej je namreč vsak član komisije začel pripravljati potrebno gradivo za svoje področje, proučevati najrazličnejše primerjalnoustavne rešitve in drugo. "Na grad Podvin smo tako prišli že pripravljeni z namenom, da dokončamo besedilo," je dejal.

To je nato romalo v skupščino, kjer je bilo delno spremenjeno, a je po besedah Jambreka enovito ogrodje ostalo, prav tako večina besedila. Iz osnutka je bila med drugim črtana sintagma o "svetosti življenja", ki jo je predlagal Tine Hribar in sta ji po besedah Jambreka nasprotovala tako desni kot levi politični pol. "Eni so se bali, da bi sintagma onemogočala splav, drugi pa, da bi versko navdahnjeno razumevanje človeškega življenja opredeljevala preveč splošno," je dejal. Dodana pa je bila ustanovitev državnega sveta.

Jambrek: Slavnostna seja ustavnega sodišča brez petih nekdanjih predsednikov

Slovenska skupščina je ustavo sprejela 23. decembra 1991 in jo še isti dan razglasila z veliko večino. 23. december zato vsako leto obeležujemo kot dan ustavnosti, ki ga na ustavnem sodišču običajno obeležijo s slavnostno sejo. Ta bo letos v četrtek, 16. decembra, slavnostni govornik bo Tine Hribar.

Na sejo je zaradi epidemioloških ukrepov letos vabljenih manj udeležencev kot sicer. Manjkalo naj bi tudi pet nekdanjih predsednikov ustavnega sodišča, vključno z Jambrekom. Kot je pojasnil, se namreč ne strinjajo z nekaterimi odločitvami ustavnega sodišča pri presojanju epidemioloških odlokov. Prepričan je, da so ustavni sodniki pri nekaterih odločali politično pristransko in v nasprotju s temeljnimi postulati ustavnega sodstva.

Med drugim je sodišče po njegovih besedah v svojih presojah povsem zanemarilo načelo sorazmernosti, prav tako ni sledilo doktrini o načelu delitve oblasti, ki "priznava, da je izvršna veja oblasti bolje informirana, ekipirana in ustavno urejena za to, da ureja konkretne posebne situacije na terenu".

Ustavno sodišče po Jambrekovem prepričanju tudi ni opravilo tehtanja ustavnih vrednot v smislu, ali sta življenje in zdravje tisti ustavni vrednoti, ki sta več vredni od temeljnih svoboščin, in ali je tu mogoča hierarhija. 16. člen ustave namreč v izrednih razmerah daje zdravju in življenju prednost pred nekaterimi drugimi vrednotami, je opozoril. Kot je še dodal, so tovrstne odločitve ustavnega sodišča neuresničljive, s tem pa tudi neveljavne.

Kateri nekdanji predsedniki ustavnega sodišča bodo v četrtek še manjkali poleg njega, Jambrek za STA ni želel razkriti.

Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, ki bo do konca leta predsedovanje ustavnega sodišča prepustil sodniku Mateju Accettu, je sicer o kritikah ustavnega sodišča, ki so letele nanj tudi z vladne strani, dejal, da ima čisto vest. Ustavno sodišče je sicer v svojih odločbah problematiziralo predvsem način uveljavljanja omejevalnih ukrepov z odloki, namesto z zakonom.

Ob praznovanju 30-letnice pozivi k strnitvi vrst

S 30. obletnico sprejetja slovenske ustave se zaokrožuje niz dogodkov, s katerimi smo v Sloveniji obeležili 30-letnico državnosti. Pri tem je bilo pogosto zaznati pozive k strnitvi vrst in iskanju skupnih rešitev.

Za obeležitev ključnih dogodkov ob 30-letnici države so poleg vlade poskrbeli predvsem v uradu predsednika republike. Ta je od leta 2018 v počastitev 30. obletnice ključnih dogodkov pripravil 14 slovesnosti, še ena pa bo v sredo, 22. decembra, na predvečer dneva ustavnosti.