Poslanci državnega zbora so minuli četrtek sprejeli resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki med drugim uvaja višje izdatke za obrambno in varnostno politiko. Za t. i. obrambno resolucijo je glasovalo 38 prisotnih poslancev, šest jih je bilo proti, sedem pa se jih je pri glasovanju vzdržalo.

V oči bode nizka podpora komaj 38 glasov – pričakovali bi namreč, da bodo resolucijo poleg koalicije podprli tudi v največji opozicijski stranki SDS, ki se tradicionalno zavzema za krepitev obrambnih izdatkov in močnejšo, bolje opremljeno in učinkovitejšo Slovensko vojsko. A brž ko je isti cilj prevzela vladajoča levica, so v stranki Janeza Janše naredili korak nazaj.

Ali to pomeni, da če oni niso tisti, ki jačajo našo obrambo, je tudi drugi ne smejo? Ali da drugi tega ne počno na pravi način? Ali pa se je prvak SDS Janša pridružil taktiki prijatelja Viktorja Orbana, ki v Natu in Evropski uniji igra vse bolj po željah ruskega predsednika Vladimirja Putina, temu pa je oboroževanje Evrope trn v peti?

Poslanci SDS so namreč glasovanje o resoluciji bojkotirali – čeprav tega niso izrecno povedali, so bili med glasovanjem prav vsi odsotni. Še pred tem se je poslanec SDS Žan Mahnič v razpravi napihoval in kritiziral resolucijo, češ da ni dovolj in da Nato od nas pričakuje večja vlaganja, Janša pa je resolucijo na omrežju X zaničljivo opisal kot »shopping« listo.

V NSI so resolucijo podprli trije poslanci od osmih – toliko, kot jih je bilo tudi v dvorani. Od manjšincev je resolucijo podprl poslanec Italijanske manjšine Felice Ziza, poslanec madžarske manjšine Ferenc Horvath pa je bil odsoten.

A najbolj vpadljivo je glasovanje poslancev vladajoče koalicije. Da bo Levica, ki žuga kar z referendumom proti višanju obrambnih izdatkov, glasovala proti, je bilo pričakovati, enako v primeru nekdanjega poslanca Levice Mihe Kordiša. Proti je bila tudi njegova nepovezana kolegica Mojca Šetinc Pašek, ponosno pa je tipko PROTI pritisnila še poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič, hrabra upornica iz največje vladne stranke.

Somišljenikov v Svobodi ji očitno ne manjka, saj so Miroslav Gregorič, Darko Krajnc, Aleš Lipičnik in Rastislav Vrečko sicer bili v dvorani, a resolucije niso želeli podpreti, očitno pa si niso upali glasovati proti, medtem ko preostali disidenti Svobode sploh niso bili v dvorani.

Podobno je bilo s tremi poslanci SD: Meira Hot, Bojana Muršič in Jonas Žnidaršič so pritisnili tipko za kvorum, nato pa so jim zmrznili prsti in v glasovanju o resoluciji so se vzdržali, Jani Prednik in Damijan Bezjak Zrim sta manjkala, zato sta resolucijo podprla le dva od sedmih poslancev SD: Predrag Baković in Soniboj Knežak.