Glasbeniki so udejanjili žalost in grozo ob umiranju prijatelja
Kromatika 7, Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Lio Kuokman, solistka violončelistka Sara Čano
Koncertni program se je pričel z delom za godalni orkester poljskega skladatelja Wojciecha Kilarja, ki je znan tudi po filmski glasbi za filma Drakula in Pianist. Skladba z naslovom Orawa, ki je zelo energetična in se poigrava s tonalnim zvokom godal in harmonično ubranostjo, je najbolj znano in priljubljeno delo tega skladatelja.
Energični uvod v koncertni program je tudi tokratno publiko naravnost navdušil. Dirigent Lio Kuokman se je pri vodenju orkestra igral z raznimi zvočnimi odtenki godalnega orkestra.
Osrednji del koncertnega programa je bil koncert za violončelo in orkester Witolda Lutosławskega, prav tako poljskega skladatelja. Tudi to delo velja za skladateljevo najboljše delo, kot Orawa za Kilarja.
A nekoliko naporen za ušesa je ta koncert Lutosławskega in ga je solistka tokratnega koncertnega večera violončelistka Sara Čano korektno izvedla. Tehnično se je dobro pripravila. Dirigent je nekako lovil celotno partituro ter interpretacijo mlade čelistke in jo šival v strnjeno glasbeno sliko z orkestrom.
Kot dodatek in zahvalo občinstvu je mlada čelistka izvedla Variacije na Paganinijevo temo Hansa Bottermunda v priredbi Janosa Starkerja. Zahtevna skladba, v kateri je svojo pripravljenost le še dodatno izkazala.
Violončelistka Sara Čano, hči basovskega solopevca ljubljanske opere, stopa v svet velikih koncertnih odrov. Očetova pevska kariera se počasi bliža koncu, hčerina pa se še ni dodobra začela. Veliko vaje, potrpljenja, pa tudi sreče potrebuje. Če bo s takim zanosom nadaljevala, kot je tokrat stopila na oder, je na dobri poti.
Številne nagrade in priznanja so odlična popotnica. Njeno zelo opazno ličenje in šminkanje oči, kot da smo na kaki gledališki predstavi, ni najbolje delovalo, saj je odvračalo pozornost od odličnega izvajanja glasbe, a to lahko pripišemo mladostniškim letom. Skratka, veliko sreče ji želimo, nastavki za mednarodno kariero so obetavni.
V drugem delu koncerta so simfoniki izvedli simfonično pesnitev Smrt in poveličanje opus 24 Richarda Straussa. Uvod si je dirigent zamislil jasno, mogočno, kolosalno in dramatično. Čudovite Straussove orkestracijske zamisli so dobile žameten zvok in v dvorani se je razlegalo katarzično vzdušje.
Imamo občutek, da so se z notranjim veseljem tako dirigent kot tudi orkestraši najbolj posvetili tej točki koncertnega programa, kar je prineslo izjemen rezultat in užitek ob poslušanju. Jasni in povezani glasbeniki so udejanjili žalost in grozo ob umiranju, ki jo je skladatelj zaznal in občutil ob smrti njegovega prijatelja.
Čez dobrih štirinajst dni se bo Simfonični orkester RTV Slovenija predstavil s Schumannovima orkestralnima skladbama (Genoveva in Tretja simfonija), s francoskim oboistom Ilyesom Boufadden-Adloffom pa bodo izvedli redkeje izvajani koncert za oboo in orkester Richarda Straussa. Skratka, nekaj za ljubitelje romantične orkestrske glasbe ter oboe.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.