Lani je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar častna četa Slovenske vojske ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu položila venec. Ob 80. obletnici zločinskega povojnega množičnega umora Slovencev je ravnala drugače.

80. obletnica konca II. svetovne vojne je dokazala, da celo v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, obstajajo razlike v percepciji tega izjemnega zgodovinskega dogodka.

Na predlog kolegov stolnih kanonikov je prelata dr. Janeza Grila prav pred letom, 19. januarja 2024, novomeški škof Andrej Saje imenoval za 34. prošta stolnega kapitlja. V intervjuju včasih hudomušno pripoveduje o svoji bogati življenjski in duhovniški poti. Od materinega pouka pred odhodom v šolo (naj ne verjame, če mu bodo rekli, da ni Boga …) do ekonoma novomeške škofije.

Spomenka Hribar je zame legenda. Intelektualka, ki se upre vsakemu režimu, ki se ji ne zdi pravičen. Ženska, ki si je prva v Sloveniji upala napisati esej o povojnih pobojih in nepokopanih domobrancih, zaradi katerega so jo vrgli iz zveze komunistov. Možu Tinetu, s katerim sta skupaj že 62 let, so prepovedali predavati na univerzi, hišo jima je preiskala Udba.

Udeleženci panela v okviru Blejskega strateškega foruma z naslovom Sprava: Učenje iz preteklosti za pravičnejšo prihodnost so danes govorili o procesu sprave v kontekstu več preteklih in trenutnih konfliktov, vključno s Palestino in Izraelom. Izpostavili so pomen diplomacije in dialoga, odgovornosti in soočanja s preteklostjo.

Cinizem Putinovih oboževalcev in podpornikov, ki jih v Sloveniji ni tako malo, je neverjeten. Smrt Alekseja Navalnega se jim ni zdela v ničemer sporna, ni jih vznemirilo niti ravnanje ruskega režima, ki Ljudmili Navalni več dni ni dovolil, da bi videla sinovo truplo. Če je kdo dvomil o resnični naravi kagebejevskega režima, ki ga pooseblja Vladimir Putin, je lahko zdaj prepričan, da imamo opravka s sadističnim sociopatom, obsedenim z nasprotnikom, celo potem ko je ta že umrl. Ali pa so ga umorili. Mar ni zdaj vseeno?

Bomo dočakali pokop posmrtnih ostankov žrtev iz Roga in romskih žrtev, ki so jih ubili partizani, na ljubljanskih Žalah? Ne v uradu predsednice države Nataše Pirc Musar ne v vladi Roberta Goloba ni posebnega interesa, da bi pri tem pomagali svojcem ubitih.

Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je vćeraj potekala spominska slovesnost z mašo. Mašo je vodil predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje. V nagovoru je izpostavil nujnost sprave in poprave krivic ter izpostavil, da je "prihodnost pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse".

Ob grobišču po vojni pobitih pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu bo danes dopoldne potekala spominska slovesnost z mašo. Mašo bo vodil predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje, v kulturnem programu bo zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Slovesnosti se bo udeležil tudi bivši predsednik republike Borut Pahor.

Ozrli smo se na deset let predsednikovanja Boruta Pahorja. Za njim je popolna kariera; je edini slovenski politik, ki je osvojil t. i. predsedniški trojček: bil je predsednik državnega zbora, vlade in države.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj položil venec k Lipi sprave na ljubljanskih Žalah. V nagovoru je dejal, da se ob tem, ko k lipi sprave zadnjič polaga venec, zahvaljuje vsem, ki so v času slovenske politične pomladi in v času osamosvajanja, demokratizacije in izgradnje nove države razumeli pomen iskanja resnice, sprave in sožitja.

Ob grobišču po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je včeraj potekala spominska slovesnost. Predsednik SŠK Andrej Saje je v nagovoru pozval k medsebojnemu spoštovanju: "Drug drugega spodbujajmo k spravi in sodelovanju, ne k sejanju sovraštva, izključevanju in nasilju nad drugimi." K prizadevanjem za spravo je pozval tudi predsednik Borut Pahor.

Kriza je, vsi z zvrha Evropske unije in navzdol pa ravnamo drugače: privoščimo si izdatno dozo proračunskega slavja, vladni botri mu pravijo prvi razvojni proračun po dolgih letih. Uradno in hvalevredno zato, da bi ne zadušili obetajočo rast gospodarstva in za krepitev zdravstva, manj hvalevredno zaradi supervolilnega leta in zadovoljevanja potreb volivcev.

25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.

Ob današnjem dnevu spomina vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v državnem svetu poteka tudi mednarodna konferenca. Premier Janez Janša je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril, da bomo, če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, obsojeni na ponavljanje. Za doseg narodne sprave pa nas po njegovih besedah čaka še veliko dela.

V parku pod Lipo sprave so tudi letos zaznamovali dan krivde, odpuščanja in sprave. Predsednik republike Borut Pahor je v govoru spomnil na dolgoletna prizadevanja za popravo krivic. V letos sprejeti izjavi SAZU pa je prepoznal dokument, ki doslej najbolj prepričljivo nagovarja javnost k spravi, zato jo je ob tej priložnosti tudi slovesno posvojil.