A Spomenka še danes pove in zapiše tako, kot misli. S skupino mirovnikov so pisali predsedniku vlade, predsednici države in predsednici državnega zbora, naj jih sprejmejo in jim prisluhnejo, uslišala jih je le slednja. Spomenka pri 83 letih pozorno in kritično spremlja tujo in domačo politiko. Sprejela me je v njunem domu na Igu, na kar sem še posebej ponosna.

Pa začniva z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Do odločitve je prišlo ravno na 1000. dan ruske invazije na Ukrajino in potem ko so ZDA Kijevu odobrile uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji. Kaj bo ta odlok potegnil za sabo, kaj to pomeni za svetovni mir?

Svetovni mir je ogrožen, o tem ni dvoma. Vprašanje je, kako se bo to izšlo. Mnogi polagajo velike upe na Trumpa, ker je nekoč obljubljal, da bo naredil mir z enim klicem Putinu. Menim, da to ne gre tako. Ampak vendarle obstaja upanje, ker je bila sedanja demokratska garnitura popolnoma nora na to, da bo premagala Rusijo.

Zelenski se bo moral nekoč pred ukrajinskim narodom zagovarjati za nepopravljivo tragedijo Ukrajine, ker je bolj stregel koristim tujcev kot Ukrajincem, kot Jud pa tudi bolj kot Judom. Za ceno članstva v Natu je dopustil razdejanje svoje dežele.

In bili so prepričani, da Rusija ne bo izkoristila atomskega orožja, toda Rusi so pravkar izstrelili na Ukrajino raketo, kakršne Zahod nima – za zdaj brez jedrske konice. Rekla pa bi, če si postavljen ob zid, je vprašanje, ali ti ni vseeno, če gre vse skupaj v maloro … To razkazovanje mišic se mora nehati, da ne bo za vse nas prepozno!

Kako vidite Putina, česa je sposoben, je pri zdravi pameti ali je, kot namigujejo nekateri, dementen ali še kako drugače bolan.

Spremljala sem nekaj njegovih nastopov na televiziji, pa je bil popolnoma priseben. Izjemno načitan, pozna svetovno in rusko zgodovino, dobro ve, kaj je dobro za Rusijo – a tudi za Evropo, ki je leta in leta dobivala poceni ruski plin, na katerem je predvsem Nemčija postala najmočnejša industrijska sila v Evropi in država z visokim standardom …

Putin ima, nasprotno takemu podtikanju o demenci, dober spomin in se spominja, da so nekoč zahodni veljaki obljubili Gorbačovu, da  če se bo razpustil Varšavski pakt, se Nato ne bo širil proti vzhodu niti za meter … Pa so to obljubo prelomili, najprej s postavljanjem raket ob meji z Rusko federacijo – s prozorno »utemeljitvijo«, da gre za obrambo pred Iranom. Potem pa so sprejeli v Nato nekdanje socialistične države, tudi Slovenijo; ko pa so povabili še Ukrajino, ki je v osrčju Rusije, je bilo pa konec zaupanja in potrpljenja ruskega medveda.

Sašo Švigelj

 Z namigovanjem, pravzaprav s podtikanjem demence »poštenjaki« omalovažujejo Putina, da si dajejo korajžo za boj do zaželene zmage Zahoda. To pač počno v svojo škodo. Sama Putinu zamerim, da ko se je to zgodilo in ko je videl, kako se Zahod pripravlja na vojaško soočenje z Rusijo, ni naredil javnega haloja. Po mojem bi moral iti v OZN, v varnostni svet, katerega stalna članica je Ruska federacija, in natančno razložiti, kaj spornega počno ZDA in Nato, kaj se dogaja v Ukrajini z rusko manjšino, ki je imela nekdaj osem milijonov, po ukrajinskih šikanah jih ima komaj pet, in kaj še vedno počne ukrajinska oblast z njimi in še in še …

Putin je sicer večkrat opozoril in zahteval varnostne garancije za svojo državo (jih pa nikoli ni dobil!), a vse to je ostajalo na ravni politike, ne pa javnosti, ki ima pravico vedeti in presojati. Če bi bil glasno obvestil svetovno javnost, kaj se dogaja, ne bi mogli zahodnjaki papagajčiti o ruski »neizzvani agresiji na Ukrajino«! In morda bi se dalo priti do rešitve po miroljubni poti. Tako pa je bila svetovna javnost ob vdoru ruske vojske v Ukrajino skrajno presenečena in enostransko dovzetna za obsodbo Rusov in Putina kot agresorja.

Kaj pa mislite o Zelenskem?

Po eni strani razumem (nelegalnega) ukrajinskega predsednika Zelenskega, da si prizadeva za svobodo Ukrajine, po drugi pa mi je jasno, da ne uvidi, kako Američanom, Natu in EU ne gre za Ukrajino, ampak za ponižanje, če bi bilo le mogoče, pa za poraz Ruske federacije. Da ne bi bile ZDA ogrožene v svojem hotenju: biti hegemon sveta! Ne vem, ali ni dovolj pameten ali je podkupljen? Nekoč se bo moral pred ukrajinskim narodom zagovarjati za nepopravljivo tragedijo Ukrajine, ker je bolj stregel koristim tujcev kot Ukrajincem, kot Jud pa tudi bolj kot Judom.

Trump mi ni simpatičen, prostaško se izraža, morda so bili drugi predsedniki bolj uglajeni, a so naredili veliko več hudih stvari. Upam, da bo res kaj ukrenil v zvezi z Ukrajino. Ne verjamem pa, da bo kaj spremenil v Gazi, ker ima tudi sorodstvene vezi z Judi.

Za ceno članstva v Natu je dopustil razdejanje svoje dežele, razselitev milijonov državljanov in dolg, ki ga Ukrajina ne bo mogla odplačati drugače kot z odtujitvijo najbolj plodne zemlje na svetu. No, saj tudi drugi politiki niso bolj razumni; podnebna konferenca v Bakuju je živa slika, kako nameravajo »reševati« podnebno krizo: z bagatelnim odmerkom sredstev, ki so v primerjavi s sredstvi za oborožitev, njeno povečevanje hkrati povečuje tudi to krizo – dejansko minorni!

Prej ste Bidnovo garnituro označili za noro na to, da bi premagala Rusijo, in pohvalili Trumpa, ki obljublja, da bo rešil vojno z enim klicem.

Trumpov program, ki ga je predstavljal zdaj, in če se ozremo na štiri leta, ko je bil predsednik in dejansko ni začel nobene vojne, to daje upanje, da si bo prizadeval za konec vojne v Ukrajini. In to je zdaj glavno. Demokrati v preteklosti, tudi z Bidnom, pa so začenjali vojne eno za drugo.

Kako pa sicer komentirate Trumpovo izvolitev?

Meni ni simpatičen, prostaško se izraža, morda so bili drugi predsedniki bolj uglajeni, a so naredili veliko več hudih stvari. Upam, da bo res kaj ukrenil v zvezi z Ukrajino. Ne verjamem pa, da bo kaj spremenil v Gazi, ker ima tudi sorodstvene vezi z Judi, judovska skupnost je v ZDA izjemno močna, finančno, gospodarsko, politično, tako da se Gazi oziroma Palestincem ne obeta nič dobrega. Sicer pa je to že jasno: Tramp je Netanjahuju sporočil, naj do januarja, ko bo sam prevzel oblast v Beli hiši, uredi zadevo v Gazi; torej mu je dal bianco menico, da po svojem načrtu počisti s Palestinci.

Kakšno vlogo ima pri tem evropska politika, če jo sploh ima?

Neizmerno mi je žal in ne morem razumeti, kako da evropski politiki ne dojamejo, ne vidijo, kaj delajo! Pred rusko-ukrajinsko vojno bi lahko faktično ustanovili Evrazijo: Evropa in Ruska federacija bi tvorili močno ekonomsko, politično in kulturno (z)družbo. Rusija ima Sibirijo, plin, nafto, rudnine, inteligenco, strokovnjake … Kaj vse bi lahko skupaj naredili iz tega!

Sašo Švigelj

Vsekakor bi bila lahko Evrazija odločilni politični subjekt svetovne politike: vmesni člen med dvema rivaloma, ZDA in Kitajsko! Amerika pa je imela načrt najprej utišati Evropo z Natom, potem pa vse sile usmeriti proti Kitajski. Kaj bo pa zdaj naredila? Rusija ima za sabo Kitajsko, BRIKS, pol sveta; tako da je zaradi svoje nespameti izgubila tudi Amerika. Vse bolj bo osamljena, izgubila bo privilegiran položaj svetovnega hegemona - ne, ne piše se ji dobro!

Evropa pa je že zdaj osiromašena, kar pomeni, da so osiromašeni njeni državljani. Saj prej ali slej vse pade nanje! EU postaja privesek ZDA, ki se ji bodo te odrekle tisti hip, ko je ne bodo več potrebovale! Tako kot je Amerika zapustila vse države, v katere je vnašala »demokracijo«. Ko jih je izkoristila, s sproženo vojno opustošila, jih je pustila v njihovi revi in obupu. Žal tudi naši politiki poslušajo samo ameriške in evropske cepce, ne morem reči drugače. Na lastno škodo. In poleg vsega drugega povzročajo razkol znotraj Slovanov. Ne vem, kako se bo to končalo, a vsekakor slabše, kot bi se lahko, če bi bila politika usmerjena v prihodnost, v korist evrazijskih narodov.

Je predsednik vlade Robert Golob preveč servilen, se preveč uklanja ameriški in evropski politiki?

Mogoče je dober gospodarstvenik, o tem težko sodim. Je »poosebljenec« populizma: kar delam in mislim jaz, je res in prav – in pika! Ko je izvedel, da ga pravno procesirajo, bi moral – posebej kot predsednik ene veje oblasti – reči, da se bo resnica izkazala na sodišču, on pa je takoj začel s polemiko in očitki …

Nima znanj in praks, kako se je treba obnašati v demokraciji do lastnega ljudstva, do koalicije, do drugih dveh vej oblasti, tudi do opozicije – sploh pa nima nobenega znanja in občutka za zunanjo politiko! Kaj je koristno za Slovenijo, Evropo, za svetovni mir?! Skupina mirovnikov z več kot sto podpisanih smo napisali več javnih pisem, pojasnjevali, za kaj gre, nazadnje smo pisali osebno pismo vsem trem predsednikom, predsednici države, predsednici državnega zbora in predsedniku vlade s prošnjo za termine sprejema na pogovor.

Predsednica države in premier se kot uslužbenca države ne znata obnašati do državljanov.

Odgovorila in sprejela na srečanje, celo dvakrat, nas je samo predsednice državnega zbora, gospa Urška Klakočar Zupančič. Od predsednice države in premiera pa nismo dobili niti preproste potrditve, da sta pismi sploh prejela, kaj šele zahvale, vabila na srečanje ali opravičilo, zakaj nas ne bosta sprejela! Kot uslužbenca države se ne znata obnašati do državljanov. Ali pa vsaj organizirati delo v svojem kabinetu tako, da bi nekdo drug napisal v njunem imenu nekaj besed! Sramota!

Ali ni že Platon rekel, da bi morali državo voditi modreci? Pa nam nekako ne uspe.

Seveda morajo imeti politiki primerno znanje, toda menim, da je vsaj toliko pomembna etika, osebna morala, torej empatija do soljudi. Takšen politik ne bo avtoritaren, ker čuti z ljudmi in jih spoštuje. Kar je počel Janez Janša v svojem mandatu, je bilo res stresno, tako zelo avtoritarno – on sam in njegovi podložniki. Ker večina volivcev ni hotela Janševe vladavine še enkrat, je Golob lahko zmagal. Imel je enkratno priložnost, da bi Slovenijo postavil na demokratične temelje, da bi se obnašala navzven miroljubno, kakor je zapisano v ustavi, in dostojanstveno.

Sašo Švigelj

Zdaj pa gledamo, kako naši predstavniki capljajo za »velikimi«, se ponižujejo, poslušajo, ubogajo, kar stresno je gledati to sramotenje Republike Slovenije! Slovenija je zelo ubogljiva. Hlapčevska do amena. Pozitivno se je spremenil le odnos, tudi Golobov, do Palestincev. Toda kupovanje orožja v Izraelu? Je to prav, je to častno? Kupovati orožje od pobijalcev otrok? Pri nas vodita politiko merkantilna in kleriška pamet. Skrajno pragmatična, brez moralnih in validnih političnih kriterijev.

Tako kot v primeru Marte Kos?

Ja, predsednik vlade se pusti pohoditi z Ursulino peto, saj je brez vednosti, kako naj varuje čast države. Je brez etičnih kriterijev, ponosa, državljanskega dostojanstva. Tudi predsednica države bi se morala bolj oglašati ob stvareh, ki jih doživljamo od zunaj, od Italijanov, ki zdaj interpretirajo drugo svetovno vojno, kot da so bili oni žrtve, mi pa okupatorji.

Golob škoduje sam sebi, Gabrova pač je, kakršna je, on je tisti, ki bi, ker je premier, moral postavljati meje, tudi njej.

Nihče od politikov ne izraža ponosa na naš upor fašizmu, na partizanski boj, ki nas je ohranil kot narod in s katerim smo dobili nazaj tudi Primorsko, da smo lahko nekako le zaokrožili nam preostali nacionalni prostor. Predsednica Nataša Pirc Musar po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo, navznoter in navzven, morala bi kaj reči ob sramotenju naše nacije s strani Italijanov. In še koga.

Bova rekli katero o Tini Gaber? Škoduje ugledu predsednika vlade?

On škoduje sam sebi, ona pač je, kakršna je, on je tisti, ki bi, ker je premier, moral postavljati meje, tudi njej.

Ko že govoriva o ženskah, bi Melania lahko naredila več za prepoznavnost Slovenije? Kar nekako molči o njej.

Bilo bi lepo, če bi kaj naredila, navsezadnje je Slovenija njena domovina, ampak ne vem: ali se sramuje, ker je Slovenija tako majhna? Zame je to neka bleda oseba. In nič več ne bom rekla.

V knjigi Melania se je zavzela za splav, in to je edina stvar, s katero  se je postavila proti svojemu možu. Pa bi se lahko zavzela za marsikaj. Navsezadnje je tudi ona migrantka. Michelle Obama je svoj položaj prve dame dosti bolje izkoristila.

Ona je osebnost.

Kaj se dogaja z desnico? Kaj se dogaja med Logarjem in Janšo? Je Logar res samo njegov »satelit«, ki mu bo na volitvah pomagal loviti glasove na desni?

Za stranko in predvsem za njenega venčnega predsednika ni nikoli dobro, če ljudje odhajajo iz stranke; če organizirajo novo stranko, je še toliko slabše, v tem primeru torej za SDS. Logar pa ima - zdaj, ko je ustanovil svojo stranko, možnost profilirati desnosredinsko stranko in zbrati v njej in okrog nje ljudi, ki so desničarji, a hkrati razočarani nad izključevalno, sektaško politiko Janeza Janše. Ki zna samo razdirati, ne pa graditi.

Sašo Švigelj

Odklanjam špekulacije, da gre le za politični manever, za končno podporo Janši! Dopustimo Logarju svobodo, možnost, da postavi svojo desno stranko, pa bomo videli, ali jo bo vodil, kot obeta, ali pa gre samo za »finto«, kot radi rečejo bolj nezaupljivi, morda pa tudi bolj modri in izkušeni ljudje.

Politiki leve in desne opcije nam venomer razlagajo, se borijo drug proti drugemu za čisto različne ideale, različna prepričanja, potem pa jih vidimo, ko skupaj pijejo kavico in se nam smejijo. Prisluhi o JEK 2 so razkrili, kako so se levi in desni dogovarjali med sabo za velike denarje. Referendum je propadel, politiki pa ostajajo.

Ja, hvala bogu, da vsaj kavo pijejo skupaj! Da se vsaj s kavo »zaceli« državljanski, politični razkol! Slabo pa je, seveda, kadar poleg kave »kuhajo« tudi kakšno zaroto proti nam državljanom, kot npr. z odločitvijo za postavitev JEK 2, brez dejanskih, resničnih obvestil javnosti, za kaj sploh gre, koliko bo to stalo? Sama sem zelo skeptična do te megalomanske gradnje; petnajst milijard evrov drag objekt lahko potopi državo Slovenijo! Če dolga (in obresti!) ne bo mogla odplačevati oz. odplačati, kaj bo potem prodala? Podjetja, mnoga znana in priznana tudi na zunanjem trgu, so že šla v privatne žepe, preostane samo še naša zemlja!? Kje so garancije, da se to ne bo zgodilo? Razkol pa je vedno prišel od zgoraj navzdol.

Cerkev hoče prekvasiti slovenski narod v katolike, imeti hoče prvo in zadnjo besedo v etiki in potem naprej v kulturi, šolstvu … Ko sem bila še v skupščini, mi je rekel kolega iz Demosa: »45 let ste vi nas …, zdaj bomo pa 45 let mi vas … «

Ljudje običajno živimo v miru, celo v dobrososedskih odnosih: katoličani in svobodomiselni liberalci so živeli normalno življenje, potem pa je dr. Anon Mahnič, goriški škof prišel s svojo ideologijo »ločitve duhov«, na desno in na levo; on je začel s »pravimi katoličani« in »prekletimi liberalci« – vmes pa sovražen jarek. In tako se je desnica pripravljala na državljanski spopad med 2. svetovno vojno.

Levičarji pa tudi: z ideologijo »razrednega boja« oziroma »razrednega sovraštva« je do sovraštva in do bratomornega »boja« med 2. svetovno vojno tudi res prišlo! S sovraštvom se ne smemo igrati! A kako prepričati tiste, ki znajo voditi politiko samo tako: z zbujanjem sovraštva!? Ki izvajajo svojo politiko iz volje do moči, s hotenjem po absolutni oblasti, imeti vse pod nadzorom, kajti Jaz imam Resnico in vem za Pravico!

Morda bo slišati naivno, ampak zakaj res ne pride do sprave? Kaj je jabolko spora? Kaj je osrčje problema? Komu ni v interesu, da se spravimo?

Tistemu, ki hoče imeti absolutno oblast. To velja tudi za Cerkev, ki hoče prekvasiti slovenski narod v katolike, imeti hoče prvo in zadnjo besedo v etiki, in potem naprej, v kulturi, šolstvu … Ko sem bila še v skupščini, mi je rekel kolega iz Demosa: »45 let ste vi nas …, zdaj bomo pa 45 let mi vas … « To je to! Ne moreš bolj natančno povedati, kot je to povedal on.

Sašo Švigelj

Mimogrede je mene prištel med levičarje, celo komunistične oblastnike, čeprav so me iz ZK izključili zaradi eseja Krivda in greh, ki je po treh letih zapore v »bunkerju« vendarle zagledal beli dan. V njem sem namreč, prva v Sloveniji, zapisala, da je povojni poboj domobrancev zločin, »zločin nad narodom, nad nami vsemi«.

Bili ste poslanka v prvem slovenskem parlamentu, kako gledate na politiko, saj ste bili del nje? Ali politika lahko spremeni življenje na boljše ali je na svetu zato, da dela dobro?

Kdo drug pa naj bi nam spreminjal življenja na boljše, če ne politika!? Navadni ljudje nimamo za to nobenih možnosti. Tudi osamosvojitev je promovirala politika, predvsem Demos, torej od zgoraj navzdol; če se taka politika »ujame« z željami ljudi, lahko iz tega nastane veliko dobrega! Ali pa slabega, (fašizem, nacizem)! Oblast je tista, ki ureja življenje, za to je tudi izvoljena in plačana,  kako pa to dela, je drugo vprašanje.

Zakaj nam gre vse v »franže«, šolstvo, zdravstvo, mladi nam uhajajo v tujino?

Saj živimo v kapitalizmu, zanj sta značilna privatna lastnina in dobiček kot pogonsko sredstvo. Vsi hočejo imeti več in več, pohlep je postal motor razvoja tudi naše družbe. V socializmu je veljala zmerna uravnilovka, revežev ni bilo, beračev ni bilo, zdaj pa so, tudi otroci so lačni.

Dopustimo Logarju svobodo, možnost, da postavi svojo desno stranko, pa bomo videli, ali jo bo vodil, kot obeta, ali pa gre samo za »finto«, kot radi rečejo bolj nezaupljivi, morda pa tudi bolj modri in izkušeni ljudje.

V Ameriki je revežev 50 milijonov, živijo tudi ob robovih cest v papirnatih šotorih, v podzemnih kanalih, kjer so vodovodne napeljave, odplake. Plače v šolstvu so zdaj res mizerne, pa bi morale biti primerljive z zdravniškimi; šolstvo je vsaj tako pomembno kot zdravstvo, šolniki so potrpeli, dokler ni zadeva ob večmesečni stavki zdravnikov postala absurdna.

To pelje v zasebno zdravstvo in šolstvo? Bomo morali vse to plačevati?

Ja, v to smer gre, to je kapitalizem, privatna lastnina, privatne šole, privatno zdravstvo. Zavarovalnice že zdaj iz našega denarja zidajo bolnišnice za tiste, ki bodo lahko plačali najvišji standard medicinske znanosti. V socializmu je bilo naše zdravstvo vzorno urejeno, s Švedskega so prihajali občudovat naš model. Tudi šolstvo je bilo na evropski ravni.

Kam gre ta svet?

Proti lastnemu absurdu?

Kako gledate in spremljate življenje pri vaših letih, še vedno ste politična aktivistka, kako opazujete dogajanje okrog sebe? In kako se spominjate preteklosti?

Nisem politična aktivistka; sem in tja kaj napišem, analiziram, to imam za intelektualno dolžnost. Na volitvah leta 1992 nisem hotela kandidirati, in tako sem šla iz praktične politike in končala svoj politični aktivizem. No, in tako sem se postarala. Ko gledam nazaj, je vse vse bolj rožnato, kar včasih sploh ni bilo.

Ja, ko sva se s Tinetom izpostavila in začela pisati, sva pa kar imela probleme: Tinetu so leta 1975, ker ni bil marksist, prepovedali predavati na Univerzi, mene so deset let kasneje zaradi že omenjenega eseja, v katerem sem se zavzela za spravo med nami in za pietetno obravnavo in pietetni pokop likvidiranih domobrancev, po skoraj tridesetih letih članstva izključili iz zveze komunistov, službo sem lahko obdržala po zaslugi kolegov na tedanji fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, danes fakulteti za družbene vede.

Sašo Švigelj

V sedemdesetih letih sva imela tudi »spremstvo« tedanje Udbe, ponoči, ko smo bili na morju, pa preiskavo našega doma. Ta občutek, da ti je nekdo šaril po tvojih stvareh, oblekah, perilu, je zelo neprijeten, pravzaprav grozen: nekdo je naredil svetoskrunstvo nad tvojim domom, tvojo dušo, nad družino. Še dolgo potem sta hčerki trpeli od strahu, da bo kdo prišel ponoči, da naju bodo zaprli.

A ko gledam v preteklost, je bilo kljub temu v splošnem dobro: ni bilo takšnega kriminala in nevarnosti, da bi se bala, na primer ponoči iti po ulici. Ko si končal šolanje, si službo dobil, službe niso bile problem. Krediti niso bili problem. Tudi midva sva zgradila hišo. In imeli smo upanje, da bo vsak dan bolje, in tudi res je bilo vsak dan bolje: prostor v prihodnost je bil odprt! Zdaj ni, zdaj je pred nami negotovost, da ne rečem tema.

Pokojni profesor France Bezlaj nam je pred leti med predavanjem na filozofski fakulteti rekel, da smo imeli »standard na puf«.

Ja, res, in odplačevali smo ga. Vsaj državljani, država ne, je prej razpadla. Ne vem, kako bodo ZDA odplačale svoj več bilijonov dolarjev velik dolg? Še predstavljati si ne znam, koliko je to denarja. Kljub zadolženosti je bila Jugoslavija spoštovana država! Bila je pobudnica neuvrščenega gibanja, ki je »razelektrilo« hladno napetost med Vzhodom in Zahodom, to je bila velika reč. Zaradi tega je bilo tudi toliko državnikov na Titovem pogrebu – toliko jih ni bilo ne prej ne potem na nobenem pogrebu velmož.

Bilo bi lepo, če bi Melania kaj naredila za prepoznavnost Slovenije, navsezadnje je to njena domovina, ampak ne vem, ali se sramuje, ker je Slovenija tako majhna? Zame je to neka bleda oseba. In nič več ne bom rekla.

Tito je imel svoje krivde in grehe, toda po vojni je deloval za mir in samo za mir v svetovnem merilu! Danes pa naši politiki samo gledajo, komu se bodo poklonili. To je tako žalostno, deprimirajoče, poniževalno, da me prav srce boli, kam smo padli, na kolena! Zakaj, čemu?

Katere stvari so zares pomembne v življenju?

Osebna morala. Ko enkrat zgrešiš, ne prideš več na zeleno vejo. Samospoštovanje. Varovanja lastnega dostojanstva, to je za vsako osebo prvo. V družbenem smislu pa je najpomembnejša družina! Hvala bogu, da sem jo imela oziroma jo imam, še povečano z dvema vnukinjama!

Kako vam je uspelo obdržati družino in zakon? Danes je to kar redka sreča. Nam zaupate modrost?

A veste, katera modrost je bila? Najprej je ljubezen, potem je pa odvisno od partnerjev, koliko sta zdržljiva glede na zunanje okoliščine. Midva s Tinetom sva se poročila pri dvaindvajsetih letih, konec 4. letnika študija, brez stanovanja, z minimalno štipendijo; prvo hčerko sva dobila leto dni kasneje.

Sašo Švigelj

Na srečo sva bila lahko pri njegovih zelo dobrih, res krasnih starših; na podstrešju sva imela dve sobici, kjer sva s hčerkama živela devet let. Hiša je bila brez tekoče vode in s straniščem zunaj hiše, pralo se je na roke, do avtobusa je bilo peš pet kilometrov, do Ljubljane z avtobusom pa dvajset, tja in nazaj. Na srečo nama je oče posodil svoj moped. Pozimi se sploh nisva mogla dovolj obleči, zeblo naju je, da ne morem povedati, kako. Potem pa še Tinetova vojaščina!

Če bi bila »scrkljana«, samoljubna, bi se lahko tudi razšla, pa mi še na misel ni prišlo, njemu pa tudi ne. Midva sva zdaj skupaj že 62 let, in še danes se imava pač rada. Morda je to tudi dar, sreča, tako da sva kar dobro speljala. (nasmeh) Nesreča pa tudi naju ni obšla, to je bila neozdravljiva bolezen in smrt Daši, prvorojenke. O tem ne bom govorila.

Morda sta se našla in »trajala« tudi zato, ker sta kompatibilna človeka.

Oba sva filozofa, imava isto izobrazbo, veliko se o teh stvareh pogovarjava, pomagava drug drugemu z diskusijami, v mnogih stvareh se dopolnjujeva; če imaš veliko skupnega, kar te zanima in druži, seveda tudi to veliko pomeni za zakonsko sožitje.

Se kaj bojite težav z zdravjem, vam kaj popuščata energija, koncentracija?

Jaz sem vse življenje »nočna ptica«. Čez dan sem se posvečala službenim obveznostim in gospodinjstvu, študirala in pisala pa ponoči. No, to zdaj ne gre več. Pri osemdesetih in čez. Če me še kdaj ponoči delo preveč zanese, moram potem popoldne oddremati uro, uro in pol.

EU postaja privesek ZDA, ki se ji bodo te odrekle tisti hip, ko je ne bodo več potrebovale! Tako kot je Amerika zapustila vse države, v katere je vnašala »demokracijo«.

Pozabljam stvari, kam sem kaj pospravila, kakšno ime tudi pozabim, pa se potem spomnim. A kar sem preštudirala, pa še vse vem in znam, vsi citati so mi ostali v spominu. To mi še dela.

Koliko berete, gledate televizijo, spremljate družbene medije?

Poročila spremljam redno, Tine še bolj redno kot jaz. Včasih rečem, da imam vsega dovolj in nekaj časa ne spremljam nič, ampak potem se zgodi kaj pomembnega, pa moram vse nadomestiti za nazaj. Berem zgodovinske knjige, strokovne, ker bi rada še kaj napisala, mož pa bere v glavnem filozofijo in še vse časopise in revije, tudi nemške, v katerih si vse pomembno podčrta, tako da ne morem brati za njim. Zato imava dva sobotna izvoda časopisa Delo.

Pametni telefoni, računalniki?

Nimava pametnih telefonov, računalnike pa seveda za pisanje in raziskovanje.

Se vam zdi, da družbeni mediji, kot so facebook, x …, poneumljajo ljudi?

Odvisno, kaj bereš. Meni prijatelji pošiljajo samo stvari, ki jih je treba prebrati in jih preberem, in to prav pametne stvari, od politike do medicine.