Kot so sporočili iz pisarne bivšega predsednika, se bo Pahor slovesnosti udeležil v okviru njegovih prizadevanj za spravo. Ob tem bo pred slovesnostjo položil venec k obeležju pred breznom pod Krenom.
Po navedbah SŠK pod Krenom simbolno predstavlja številna druga povojna grobišča po vsej Sloveniji. V nekdanji državi je bil ta kraj pobojev zamolčan, javnost pa je njegove skrivnosti začela spoznavati šele v času demokratičnih procesov, ki so pripeljali do osamosvojitve.
Prvo spravno slovesnost je 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov tam vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar. Od takrat pa ob grobišču potekajo vsakoletne spominske slovesnosti. Letošnja je že 34.
Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, prav v breznu pod Krenom.
Kot je zapisano na spletni strani Dolenjskega muzeja, so po končani drugi svetovni vojni enote zmagovite Jugoslovanske armade v nekaterih breznih v Rogu pomorile več tisoč okupatorjevih sodelavcev, predvsem slovenskih domobrancev in pripadnikov drugih jugoslovanskih vojsk, pa tudi civilistov.
Brezno pod Krenom je bilo za simbolni kraj spomina izbrano, ker je v slovenski zavesti veljalo za največje grobišče po vojni pobitih domobrancev. A najnovejše terenske raziskave kažejo, da naj bi bili v breznu pod Krenom pobiti predvsem pripadnikov drugih jugoslovanskih vojsk, medtem ko naj bi bili domobranci pobiti predvsem v breznu pod bližnjo Macesnovo gorico, je zapisano na spletni strani muzeja.