Leve politične stranke so na volitvah dobile enega evropskega poslanca več, a so še vedno izgubile veliko glasov. Če bi se v Evropski parlament uspelo uvrstiti tako Levici kot Desusu, bi desnica (konkretno SDS+SLS) dobila (še) enega poslanca manj.
Tudi Lista Marjana Šarca je do drugega mandata v Evropskem parlamentu prišla izključno zaradi izredno slabega volilnega rezultata Levice, ki je dobila 6,34 odstotka glasov, kar je manj kot polovica volilnega rezultata LMŠ, ki jo je obkrožilo 15,58 odstotka volivcev.
Največja vladna stranka je izboljšala odstotek iz državno zborskih volitev (12,6 odstotka), čeprav je nastopila z neizkušeno nosilko liste Irena Joveva, ki se tudi na javnih soočenjih ni ravno odrezala, poleg tega so bili tudi ostali kandidati zelo neprepoznavni.
Med njimi je bila še najbolj znana Tina Heferle, podpredsednica državnega zbora, ki ima za sabo izkušnje kot pravnica in odvetnica ter bi se v Evropskem parlamentu zagotovo bolje znašla kot prva izbranka predsednika vlade. Morda se je prav zato precej žalostno držala v zboru kandidatov ob razglasitvi volilnih rezultatov.
Joveva je tudi prejela največjo število preferenčnih glasov na listi stranke (41.870), kar je dobra polovica vseh glasov, oddanih za LMŠ. Volivci so očitno zaupali presoji premierja Marjana Šarca in bi najbrž obkrožili katero koli drugo kandidatko ali kandidata, ki bi ga ta predlagal za nosilca.
To kaže, da ima premier vendarle precejšnjo karizmo in da bi ta trenutek na državnozborskih volitvah dosegel občutno boljši rezultat kot lani, ni pa niti povsem izključeno, da bi premagal tudi SDS, ki je na evropskih volitvah nastopila z bolj močnimi in prepoznavnimi kandidati ter okrepljena z SLS.
Dva mandata za LMŠ sta tudi rezultat, s katerim ima Šarec opravičilo za zavrnitev skupne liste s SAB in SMC. Če seštejemo rezultate vseh treh list, pridemo do 21,21 odstotka, kar je premalo za tri mandate. Bi pa v tem primeru, če bi bili kandidati isti, drugi sedež zasedla Angelika Mlinar, ki je prejela bistveno več preferenčnih glasov (15.090) kot Klemen Grošelj (6.414).
Toda nesporna zmagovalka na levici je stranka SD, ki je z 18,65 odstotka glasov bolj prepričljivo dosegla dva sedeža v Evropskem parlamentu. Največjo vladno stranko je prehitela za skoraj 15 tisoč glasov. Po nepopolnih podatkih je prva prejela dobrih 88 tisoč glasov, druga pa več kot 73.500.
Vodilna kandidatka SD Tanja Fajon je tudi dobila največ preferenčnih glasov, in sicer 53.573, kar je več kot 60 odstotkov vseh glasov za stranko. Ker je SD nastopila z izredno močnimi kandidati, je bilo težko napovedati, komu bo pripadel drugi mandat.
Na koncu je po preferenčnih glasovih v Evropski parlament vstopil Milan Brglez (6.983), ki je za seboj pustil tako podpredsednika stranke Matjaža Nemca (5.542) kot državno sekretarko Dominiko Švarc Pipan (4.288), ki sta bila na listi uvrščena pred njim.
Milan Brglez je preferenčne glasove verjetno nabral med volivci Levice, saj je med kampanjo nosil majico Che Guevare in dvigal roko, stisnjeno v pest. Sam je priznal, da se je po izstopu iz SMC odločal med Levico in SD, slednji se je pridružil, ker so ga zavrnili v Levici.
Za volivce Levice je torej veliko boljša izbira kot Violeta Tomić, ki se je popolnoma osramotila na soočenju spitzenkandidatov v Bruslju, med katere jo je nominirala evropska združena levica. Tomićeva je sicer še vedno prejela dvakrat več preferenčnih glasov kot Luka Mesec, tako da sta za njihove volivce očitno problem kar oba.
Po drugi strani pa bo izvolitev Milana Brgleza pomirila odnose med SD in SMC, saj se bo v državnem zboru izpraznil njegov stol za desetega poslanca SMC, ki ga bo zasedel Dušan Verbič. Stranki bosta tako spet imeli vsaka deset poslancev, tako kot ob izvolitvi državnega zbora.
SMC je najbrž pričakoval, da ne bo dosegel nobenega evropskega poslanca, a tako slabega rezultata kot 1,6 odstotka glasov verjetno tudi ne. Nekdanjo vladajočo stranko Mira Cerarja so med drugim premagali Zeleni Andreja Čuša (2,08 odstotka) in Domovinska liga Bernarda Brščiča (1,71 odstotka).
Zelo razočaran je lahko tudi Igor Šoltes, ki mu nastop na listi Desusa ni prinesel vnovične izvolitve v Evropski parlament. Prejel je 21.059 preferenčnih glasov, toda ostali kandidati Desusa skupaj niso zbrali omembe vredne števila glasov.
Lista Desus je dobila 26.752 glasov, za izvolitev svojega človeka v Bruselj bi morali spraviti na volišča še vsaj deset tisoč upokojencev. Karl Erjavec jih očitno več ne more, zato se postavlja vprašanje, ali je čas tudi za novega človeka na čelu Desusa. A po fiasku na evropskih volitvah bo to težko Šoltes.
